Škof Sheen je takrat postal eden najbolj znanih obrazov na televiziji. Vodil je najbolj gledano oddajo z naslovom Življenje je vredno življenja in bil je avtor knjižnih uspešnic. Bil je tako priljubljen, da se je pojavil na naslovnici revije Time. Ni bil zgolj najbolj prepoznaven duhovnik v Združenih državah Amerike, temveč je bil tudi nedvomna medijska senzacija.

Škof Sheen ni bil zgolj najbolj prepoznaven duhovnik v Združenih državah Amerike, temveč je bil tudi medijska senzacija.

Tisti oktobrski večer pa se žiriji ni niti sanjalo, kdo je pred njimi. Vsi so imeli prevezo čez oči. Slavnemu gostu so morali zastaviti niz vprašanj in ugotoviti, kdo je. Sledil je neverjeten drobec zgodovine televizije, ki je postal še bolj prikupen, potem ko so razkrili škofovo identiteto. Voditelj John Daly je Sheenu izročil ves dobitek. Škof je povedal, da bo denar – veličastnih petdeset dolarjev – poslal kolonijam gobavcev, ki jih je vodila Papeška misijonska družba za širjenje vere, vatikanska dobrodelna ustanova, ki podpira misijonarje.

Sheenov nastop v oddaji razkriva drobec karizmatične privlačnosti tega duhovnika iz Peorie, ki je spremenil svet sodobne evangelizacije. Vsekakor je utiral novo pot. Danes, skoraj petdeset let po njegovi smrti, se je zgodila nova prelomnica: septembra ga je papež razglasil za blaženega in zdaj ga od svetništva loči le še korak.

V obdobju, ko imamo misijonarskega papeža, cenimo prispevek tega misijonarskega škofa. Kot misijonar ni deloval v kakšni odročni vasici na oddaljeni celini, temveč v dnevnih sobah sodobne Amerike. Takega misijonskega dela si gotovo ni predstavljal, ko je odraščal na podeželju v Illinoisu.

Karizma in prepričljivost

Mogoče nas bo presenetilo, ko bomo izvedeli, da ni bil krščen kot Fulton. Rodil se je 8. maja 1895 kot Peter John Sheen v El Pasu v Illinoisu. Njegov oče je bil poslovodja trgovine z železnino. Starši so ga klicali P. J., pozneje pa so ga ljudje poznali pod imenom Fulton po materinem dekliškem priimku. Ko je bil še majhen, se je njegova družina preselila v bližnjo Peorio, kjer je začel ministrirati in že zgodaj sklenil, da želi postati duhovnik.

Po mašniškem posvečenju leta 1919 je študiral na ameriški katoliški univerzi , nato na univerzi v Leuvnu v Belgiji, kjer je doktoriral. Kratko obdobje je bil župnik v Peoriji. V tem času se je odločil za akademsko poslanstvo – poučevanje, pisanje in predavanje. Kmalu je zaslovel kot prepričljiv govornik in pridigar. Leta 1926 so ga povabili na radijsko postajo v New York, da bi posnel niz večernih nedeljskih postnih pridig. Kar se je začelo kot kratek vskok, je postalo redna rubrika v radijski oddaji Katoliška ura in imel je vse več poslušalcev.

Po mašniškem posvečenju se je odločil za akademsko poslanstvo – poučevanje, pisanje in predavanje. Kmalu je zaslovel kot prepričljiv govornik in pridigar.

Mladi duhovnik Sheen je hitro pridobil veliko privržencev. Še naprej je poučeval, leta 1950 pa so ga imenovali za vodjo newyorške izpostave Papeške misijonske družbe za širjenje vere. Leto dni zatem so ga posvetili v pomožnega škofa New Yorka, jeseni 1951 pa je začel voditi televizijsko oddajo Življenje je vredno življenja.

Oddaja bi morala biti polomija. Ni bilo razkošne scene, ansambla niti nastopajočih. Samo škof Fulton Sheen je stopil pred kamero v talarju in stopil k tabli. Vsako oddajo je začel enako: z elegantnimi pisanimi črkami je na tablo napisal JMJ – Jezus, Marija in Jožef. Sledilo je prepričljivo predavanje o temah, kot so greh, vera, dvom, zlo in Božja ljubezen, vse popestreno z zgodbami, življenjskimi nauki in prepoznavnim smislom za humor. Govoril je brez vnaprej pripravljenega besedila. (V resnici je vsak teden pisal po več ur, se učil na pamet in vadil.) Vsako oddajo je sklenil s preprosim slovesom: »Bog vas ljubi.«

Zgodilo se je nekaj nepredstavljivega za televizijo. Ljudje so bili očarani. Oddaja je vsak teden privabila osupljivih trideset milijonov gledalcev. Kmalu so začele prihajati nagrade, med njimi emmy za izjemno televizijsko osebnost. Njegov tekmec je bil med drugimi igralec in komik Milton Berle. Ko je škof prejel nagrado, se je pošalil: »Rad bi se zahvalil scenaristom Mateju, Marku, Luku in Janezu.«

Oddaja bi morala biti polomija, a zgodilo se je nekaj nepredstavljivega za televizijo. Ljudje so bili očarani.

Sheen se zaradi drugih obveznosti sčasoma ni mogel več redno pojavljati na televiziji. Imenovali so ga za škofa škofije Rochester na severu zvezne države New York, kjer je polnil naslovnice, potem ko je dovolil maše v zasebnih domovih in si prizadeval za uveljavljanje državljanskih pravic.

Toda oznanjevanje evangelija z glasom, besedami, gorečnostjo in navzočnostjo je ostalo njegov veliki dar Cerkvi in svetu. Nešteti ljudje so se po njegovi zaslugi spreobrnili v katoliško vero, med njimi znane osebe, kot sta založniška dedinja Clare Boothe Luce in avtomobilski mogotec Henry Ford II. Škof Sheen si ni lastil zaslug za nobeno spreobrnjenje. Zapisal je: »Zmeraj me je strah, da bi, če bi jih preštel, utegnil pomisliti, da sem za to zaslužen jaz, ne Gospod.«

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (6/2026). Spremljajte spodbudne misli iz revije na FB profilu Verujem.