G. škof, danes so kardinali izvolili papeža, ki je veliko let deloval v Peruju. Kako se ga spomnite? 

»Poznam ga. On je bil strokovnjak naše škofovske konference za kanonsko pravo. Je zelo uravnovešen človek. Je zelo dober kot oseba, centriran, uravnovešen. Je avguštinec, avguštinskega reda, torej redovnik. Rojen je v Chicagu v ZDA in je po nekaj letih duhovništva prišel sem kot avguštinec. Tukaj je namreč delovalo več avguštinskih škofov. Hitro je napredoval in postal je predstojnik avguštinskega reda, najprej lokalno, pozneje za ves svet. Sicer je ameriški državljan, ampak je pridobil tudi državljanstvo Peruja, kajti tukaj vsi škofje morajo imeti perujsko državljanstvo, tako da ima papež oba državljanstva. Šele pred dvema letoma, 2023, so ga povabili v Rim, kjer je postal prefekt Dikasterija za škofe. Zdaj so ga škofje hitro izvolili, kajti škofje neradi volijo tiste skrajne, tradicionalne ali progresiste, temveč takega, ki lahko zbere potrebno število glasov, torej izvolili so sredinskega škofa.

Izvoljen je bil že v četrtem krogu volitev, to veliko pove.

Ste zadovoljni, da je bil prav on izvoljen?

Vsekakor sem zadovoljen, da. Izvoljen je bil že v četrtem krogu volitev, to veliko pove. Njegove prve besede so bile o miru, da želimo mir. Da nočemo vojne. Prav to svet danes potrebuje.

Razen tega, Evropa in »staroverni« svet morajo razumeti, da so še drugi deli sveta, kjer je katolištvo zelo razširjeno, saj je polovica vernikov v Ameriki, v Evropi nas samo še 20 odstotkov. Tudi to velja upoštevati: dobro je, če drugi deli sveta dobijo svojega papeža.

Stolnica v Chiclayu, kjer je bil Prevost škof. FOTO: osebni arhiv

Menite, da bo dobro opravljal papeško službo?

Da. Mislim, da bo dober papež. Veš, on je sicer kanonist, torej dobro ve, kako se tej službi streže.

Je prednost, da imamo zopet redovnika za papeža?

Veliko bolje je, če imamo redovnika. To pomeni, da ne bo klerikalizma, ostrine, zapiranja in drugih negativnih stvari. Te so rana v Cerkvi. Redovniki pa se bolje držijo glede tega.

Škof Žerdin v svoji škofiji. FOTO: osebni arhiv

Bil je tudi misijonar, te misijonske izkušnje mu bodo prav tako pomagale?

Vsekakor, da mu bodo. Kajti katolištvo v mnogih misijonskih deželah narašča, poglejte samo Afriko. V Centralnoafriški Republiki zelo narašča. Tudi na Vzhodu sveta narašča, ponekod ne vedo, kaj bi storili, toliko narašča. Tudi na Kitajskem, le da tam država še vedno nadzira Cerkev in imenovanje škofov. Ampak treba je imeti potrpljenja, sčasoma bo povsod zacvetelo. Celo na Severnem Irskem slišim, da je že več katoličanov kot protestantov. Torej Cerkev je vendarle svetilnik. Ni samo ladja, ki rešuje utapljajoče, temveč je svetilnik za vse narode. To misijonar dobro pozna. Pri tem mi ne moremo biti nekakšni križarji, da bi širili vero, moramo se znati pogovarjati z ljudmi in ljudem pokazati dobre plati Cerkve. Zli duh pri tem zelo napihuje naše slabe točke, a to Cerkve ne ustavi.

Novi papež ima zelo dobro srce, ni trdosrčen.

Se še česa spomnite o škofu Prevostu? 

Bil je kanonist, v letih 2015-2023 je bil škof v škofiji Chiclayo (severovzhod Peruja). Obenem je imel srce misijonarja in lahko rečem, da se je ukvarjal z vsem, kar je bilo potrebno za božje ljudstvo in širše. Na primer, dobro se spomnim, kako se je angažiral v času pandemije Covida, ko smo kot Cerkev veliko pomagali ljudem, zlasti pri nabavi hrane in kisika. Se je pa zelo držal pravil in odlokov, ni dopuščal, da vsak ravna po svoje. Torej je res pravoveren cerkveni pravni, ampak obenem ima zelo dobro srce in ni trdosrčen. Za Cerkev je dobro, da je za papeža izvoljen tak človek.