Graški škof Egon Kapellari je Rdeči križ označil za 'humanitarno velesilo'. Kot je povedal na romanju za 650 sodelavcev in sodelavk človekoljubne organizacije z avstrijske Štajerske in iz Slovenije v Marijino Celje (Mariazell), danes veliko ljudi išče domačnost, usmiljenje in ljubezen bližnjega. Vse to skušajo najti pri Rdečem križu in drugih človekoljubnih organizacijah, 'predvsem pa tudi v Cerkvi'.

Simbol svetovne skupnosti Rdečega križa je znamenje križa v rdeči barvi, barvi krvi in srca, je spomnil škof Kapellari. Prav ta simbol človekoljubno organizacijo povezuje s krščanstvom, 'katerega osrednji simbol je ravno križ'. Veliko kristjanov je aktivnih tako v Cerkvi kot tudi pri Rdečem križu. Tudi Henrija Dunanta, ustanovitelja Rdečega križa, je prepričala navdihujoča moč evangelija. V njegovi oporoki najdemo prepričljive besede: 'Sem Jezusov učenec, kot v 1. stoletju, in prav nič drugega.' To je odnos, s kakršnim smo lahko 'vsak dan zdoma, da bi svet naredili svetlejši in obenem bolj človeški'.

Henri Dunant je Rdeči križ ustanovil leta 1863, še vedno pod vtisom grozljive bitke pri Solferinu (1859). Človekoljubna organizacija po vsem svetu združuje okoli 100 milijonov ljudi v službi sočloveku, je poudaril škof Kapellari. Darujejo svoj denar, svoje ideale, svoje možgane, srce in roke, s tem pa uresničujejo besede apostola Pavla: 'Kajti nobeden med nami ne živi zase in nobeden ne umira zase' (Rim 14,7). Ženske, moški in mladi, dejavni pri Rdečem križu, so pogosto 'privedeni do meja svojih moči, pa niso vedno deležni zahvale, temveč je njihovo služenje sprejeto kot nekaj povsem samoumevnega', je svoj nagovor zaključil škof Kapellari.