Škof Saje gostil varuhinjo človekovih pravic
Škof Saje gostil varuhinjo človekovih pravic
Sogovornika sta se vsak s svojo delegacijo srečala v prostorih novomeške škofije. Med pogovorom sta poudarila, da je svobodno izpovedovanje vere ali drugega prepričanja v zasebnem in javnem življenju temeljna človekova pravica, poročajo na spletni strani varuhinje človekovih pravic. Po besedah Drenik Bavdkove majhno število pobud na tem področju ne pomeni odsotnosti težav, saj posamezniki kršitev zaradi strahu pred izpostavljanjem, nezaupanja ali nepoznavanja pravnih poti pogosto ne prijavijo.
Škof Saje in varuhinja sta posebno pozornost namenila pojavom kristjanofobije in odločno obsodila skrunjenje verskih objektov, simbolov in predmetov. Takšna dejanja ne povzročajo le materialne škode in morebitnega poškodovanja kulturne dediščine, temveč posegajo tudi v dostojanstvo vernikov, prizadenejo njihove verske občutke ter ustvarjajo občutek ogroženosti. Varuhinja je ob tem poudarila, da mora biti odziv družbe enako odločen pri vseh oblikah nestrpnosti na podlagi vere ali prepričanja, vključno s kristjanofobijo, islamofobijo in antisemitizmom.
Pozdrav škofa Sajeta. FOTO: varuh-rs.si
O splošno koristnem delovanju Cerkva in drugih verskih skupnosti
Govorila sta tudi o pomenu ustreznega pravnega prepoznavanja splošno koristnega delovanja Cerkva in drugih verskih skupnosti ter se dotaknila prenehanja formalnega statusa splošno koristne organizacije, ki je bil Katoliški Cerkvi in drugim verskim skupnostim priznan na podlagi prejšnje ureditve. Strinjala sta se, da je treba ob upoštevanju enakopravnosti vseh verskih skupnosti poiskati pregledno rešitev, ki bo ustrezno ovrednotila njihov socialni, humanitarni, kulturni, izobraževalni in dobrodelni prispevek.
Med vprašanji, ki jih varuh obravnava v okviru konkretnih pobud, sta izpostavila tudi verske simbole na pokopališčih, zvonjenje cerkvenih zvonov, blagoslavljanje javnih objektov, med drugim šol, ter spuščanje zastav na pol droga ob smrti papeža.
V prostorih novomeške škofije. FOTO: varuh-rs.si
Vprašanje pokopa žrtev povojnih pobojev
Posebej sta spregovorila o dolžnosti države, da uredi vprašanje žrtev povojnih pobojev in zagotovi njihov dostojni pokop. Varuhinja je poudarila, da to ni le moralno in etično, temveč tudi pravno vprašanje. Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem državi nalaga iskanje pogrešanih, ugotavljanje njihove usode, identifikacijo posmrtnih ostankov ter spoštljivo ravnanje in zagotovitev dostojnega pokopa. Pri tem je treba upoštevati tudi pravico svojcev do resnice in njihove želje glede pokopa.
Varuhinja je napovedala, da bo v letu 2027 organizirano srečanje predstavnikov registriranih Cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji.
Sogovornika sta se strinjala, da bi bilo v Sloveniji treba znova vzpostaviti institucionalni okvir za krepitev rednega, trajnega in pristnega dialoga med državo in verskimi skupnostmi, recimo v okviru samostojnega urada vlade ali samostojne službe. Verske skupnosti namreč potrebujejo stalnega in odzivnega sogovornika na ustrezni ravni, ki bo omogočal vsebinsko in neprekinjeno sodelovanje na vseh področjih, ki zadevajo verske skupnosti.
Dr. Simona Drenik Bavdek in dr. Andrej Saje. FOTO: varuh-rs.si
Varuhinja je napovedala, da bo v letu 2027 organizirano srečanje predstavnikov registriranih Cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji, namen srečanja pa bo izmenjava izkušenj, prepoznavanje skupnih sistemskih vprašanj ter krepitev medverskega dialoga in sodelovanja z državnimi institucijami. Kot je poudarila, mora država »vsem zagotavljati enako spoštovanje svobode veroizpovedi in ustvarjati pogoje, v katerih nihče zaradi svoje vere ali prepričanja ne bo izključen, stigmatiziran ali diskriminiran«. Odprt dialog z verskimi skupnostmi po njenih besedah prispeva k medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in mirnemu sobivanju.
Obe delegaciji. FOTO: varuh-rs.si



