Mednarodni simpozij kardiovaskularnih bolezni, ki ga na temo Vizija razvoja kardiologije v prihodnjih letih organizirajo MC MEDICOR Slovenija, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo na srcu operiranih Slovenije, so letos posvetili papežu Frančišku, prijatelju srčnih bolnikov.

V uvodnem delu je prof. dr. Metka Zorc kratko predstavila svoje poznanstvo s pokojnim papežem, ki seže desetletja nazaj, ko je bil Bergoglio buenosaireški kardinal; prijateljstvo se je nadaljevalo tudi ves čas pontifikata. Prof. Zorčeva je pokazala pisma, ki jih je njej in njeni sestri dr. Rudi Zorc Pleskovič pisal papež in vedno obljubil molitev za slovenske srčne bolnike in ustanovo MC Medicor.

Dr. Metka Zorc je spregovorila o znanstvu s pokojnim papežem Frančiškom. FOTO: Ksenja Hočevar

V uvodnem delu so zbrane nagovorili Aleš Musar, mož predsednice Republike Slovenije, novomeški škof Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference, in Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Aleš Musar: »Prejel sem številna sporočila ljudi, ki so obljubljali, da bodo zame molili«

Da bo govoril o veri, zaupanju in odgovornosti, je dejal Musar: »Že vsaj eno leto so me domači nagovarjali, naj obiščem kardiologa – a sem, kot to radi počnemo moški, odlašal. Letos junija, po maši za domovino, pa sem v ljubljanski stolnici srečal prof. Metko Zorc. Lahko bi rekli usoda, jaz temu rečem – tudi glede na kraj srečanja – previdnost. Naročil sem se na pregled srca in ker je kardiologinja pregled opravila temeljito, je odkrila še povišan PSA … Kar je vodilo do nadaljnjih pregledov in pred dvema mesecema operacije raka na prostati.«

Verjel sem in očitno je molitev delovala. (Aleš Musar)

Ta izkušnja ga je naučila, kot je dejal, nekaj pomembnega: »V znanosti – po poklicu sem kemik – marsikaj jemljemo za samoumevno, ali smo arogantni, ali pa dognanja postavljamo pod vprašaj, poglejmo samo nezaupanje v cepiva. Naša odgovornost do zdravnikov in sploh znanstvenikov je, da gradimo na zaupanju. Moja izkušnja zdravljenja je bila – zaupanje, zaupal sem zdravnikom.«

Musar je dejal, da ima zaradi svoje funkcije kot mož predsednice republike nekoliko več glasu v javnosti. »In z glasom pride tudi odgovornost. Zato sem se odločil, da svojo izkušnjo bolezni povem javno in s tem pozovem druge moške, da se naročijo na pregled pri zdravniku.« Kot je dejal, je že dobil odzive moških, ki jih je spodbudil, da so šli na pregled in so v procesu zdravljenja. Na koncu je spregovoril še o veri: »V času zdravljenja sem prejel številna sporočila ljudi, ki so obljubljali, da bodo zame molili. Verjel sem v to in očitno je molitev delovala.«

Zdravniki in zdravstveno osebje ste varuhi življenja, spremljevalci človeka v njegovih najtežjih trenutkih. (škof Andrej Saje)

Škof Saje: »Vaše delo je znamenje upanja za družbo«

Škof Andrej Saje je v nagovoru izpostavil spomin na papeža Frančiška, »človeka globoke vere, bližine bolnikom in velikega prijatelja zdravstvenih delavcev. Njegova misel, da je 'človek več kot diagnoza' – je skrivnost in Božji dar', še posebej nagovarja vas, ki se vsak dan srečujete s človeško ranljivostjo in jo skušate lajšati.«

Škof Saje je spregovoril o preseku etike in medicine. FOTO: Ksenja Hočevar

Izpostavil je tri temeljne poudarke: »Prvič, človeško življenje je neprecenljiv dar. V vsaki bolniški sobi, v vsaki resni odločitvi in v vsakem posegu je pred vami oseba z edinstveno zgodbo, strahovi in upanjem. Bolnik ni objekt, temveč brat ali sestra, ki vam je z zaupanjem izročena. Drugič, v času hitrega napredka medicinske znanosti je etika še pomembnejša. Tehnološki razvoj – tudi umetna inteligenca, ki je pomemben del vašega srečanja – odpira velike možnosti, a hkrati kliče k razsodnosti, previdnosti in odgovornosti. Tehnologija je dragoceno orodje, nikoli pa ne sme prevzeti mesta človeka. Tretjič, vaše delo je več kot zdravljenje; je poslanstvo. Zahteva vztrajnost, nesebičnost in pripravljenost na žrtve, ki jih pogosto vidi le vaše najbližje okolje. Vaše delo je znamenje upanja za družbo. Zdravniki in zdravstveno osebje ste varuhi življenja, spremljevalci človeka v njegovih najtežjih trenutkih.«

Zdravnikom je škof Saje zaželel, da bi simpozij postal prostor strokovne rasti, dragocenih izmenjav in utrjevanja sodelovanja, ki je vedno pogoj za napredek. »Naj bo tudi priložnost, da se v spoštovanju in prijateljstvu ozremo drug na drugega kot na sodelavce pri istem cilju – služiti življenju.«

»V napadih je umrlo že več kot 200 zdravnikov, okrog 900 jih je hudo ranjenih«

V uvodnem delu simpozija so spregovorili trije Ukrajinci: lazarist Sergij Pavliš, ki je na študiju v Rimu, in dva kardiologa dr. Daryna Beliaieva in dr. Stanislav Lyfar, ki sta predstavila izzive, prilagoditve in klinične izide v času vojne.

24. februar 2022 je bil najtežji dan v mojem življenju ... Naš zdravstveni sistem ni bil pripravljen na izzive, ki so nas čakali. (dr. Stanislav Lyfar)

»Dragi zdravniki, vedno se spominjajte slavne klinične tradicije, katere dediči ste. Ta je dobro povzeta v motu, ki združuje nauk grškega Hipokrata in avtoriteto latinskega Scribonia: primum non nocere, secundum cavere, tertium sanare. Najprej ne škoduj, potem skrbi, nazadnje ozdravi. Dobra in vedno aktualna usmeritev!«

Zdravnik dr. Stanislav Lyfar je orisal razmere v Ukrajini v zadnjih letih: »24. februar 2022 je bil najtežji dan v mojem življenju – začela se je vojna, življenje v državi in tudi moje osebno življenje se je tistega zimskega jutra popolnoma spremenilo. Naš zdravstveni sistem ni bil pripravljen na izzive, ki so nas čakali.« Kakšni so bili izzivi? »Najprej množične selitve prebivalstva, ki so bežali v varnejše regije, med njimi je bilo veliko srčnih bolnikov, starejših in otrok. Bolnišnice v varnejših regijah so bile v nekaj dneh natrpane. Na področjih fronte je bila zdravstvena infrastruktura poškodovana, uničena je bila tudi infrastruktura, zato je bila dostava nujne medicinske pomoči zelo težavna. Pomanjkanje zdravil je naraščalo, zagotavljanje zdravstvene pomoči je bilo nemogoče.« Da danes približno sedem milijonov Ukrajincev živi v tujini, več kot štiri milijone pa je razseljenih.

Ne napadajo le bolnišnic, ampak medicinska skladišča z zdravili in medicinskim materialom. (dr. Stanislav Lyfar)

Po podatkih zdravnika Lyfarja se je v mestih blizu vojne fronte v prvem letu vojne število bolnišnic podvojilo, v dveh letih pa potrojilo. V napadih je umrlo že več kot 200 zdravnikov, okrog 900 jih je hudo ranjenih. Zdravnik je pokazal fotografijo z dne 8. julija 2024, ko je raketa zadela otroško bolnišnico z oddelki kardiokirurgije in onkologije. »Posebej v zadnjem času imajo napadalci novo strategijo – ne napadajo le bolnišnic, ampak medicinska skladišča z zdravili in medicinskim materialom,« je dejal Lyfar in dodal, da kljub težkim razmeram se življenje ne ustavi: »Prilagajamo se in hitro učimo, da smo učinkoviti v zelo kratkem času. V začetku letošnjega leta je Svetovna zdravstvena organizacija zaznala počasen, a vztrajen porast dostopnosti zdravstvene oskrbe v frontnih regijah.« Izpostavil je telemedicino in t. i. mobilne klinike, ki so po njegovem najhitrejša in najbolj učinkovita rešitev in se zahvalil tudi Sloveniji, ki jih pri tem podpira.

Ginekologinja, ki v temo vojne prinaša svetlobo

Kardiologinja Daryna Beliaieva pa je predstavila zgodbe ukrajinskih žensk – med njimi žensko v belem plašču, ginekologinjo, ki je v 30 letih zdravniške službe na svet pomagala stotinam otrok. Ko se je začela vojna, se je prostovoljno pridružila mobilni vojaški bolnišnici v Kijevu. »Kraju, kjer se moč meri v minutah in kilometrih na frontni črti. Reševala je življenja – zdaj ne več dojenčkov, zdaj so to bili moški, vojaki, ki so bili morda pred leti rojeni prav v njenem porodniškem oddelku. Njeni 'tovariši' jo kličejo Ognjena ptica – ker v temo vojne prinaša svetlobo. Ima samo ene sanje: da se vsak ukrajinski zdravnik vrne domov živ in da vsaka mati spet vidi svojega sina.«

Njeni 'tovariši' jo kličejo Ognjena ptica – ker v temo vojne prinaša svetlobo. (dr. Daryna Beliaieva)

V drugem delu predavanja je kardiologinja predstavila klinične izide v času vojne. V prvem letu vojne so imeli izjemen porast bolnikov z arterijsko hipertenzijo, srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi srčno žilnimi boleznimi. »Najbolj dramatično poslabšanje je bilo v regiji Harkov v prvem in drugem letu vojne, potem se je stanje stabiliziralo.« Zahvalila se je Sloveniji in slovenskih zdravnikom, da so stali ob strani Ukrajini v najtežjih časih. »Vaša pomoč je prinesla toplino, varnost in dostojanstvo tisočem ukrajinskih družin. Hvala, ker dokazujete, da solidarnost ni le beseda, temveč dejanje skupne človečnosti.«

Vizija kardiologije v prihodnjih letih

Simpozij na temo Vizija kardiologije v prihodnjih letih se v času, ko so srčno-žilne bolezni v razvitem svetu najpogostejši vzrok smrtnosti, nadaljuje s predavanji številnih strokovnjakov iz Evrope, ZDA in Latinske Amerike. Med njimi so: prof. dr. Dipti Itchhaporia, klinična profesorica na University of California, Irvine; dolgoletna predsednica Združenja ameriških kardiologov (American College of Cardiology (ACC)), ki bo predavala na temo umetna inteligenca v kardiologiji; prof. dr. Eberhard Grube, profesor medicine in vodja Centra za inovativne intervencije v kardiologiji (CIIC) na Univerzitetni bolnišnici v Bonnu; znana je njegova pionirska vloga pri razvoju sodobnih katetrskih tehnik, kot so vstavljanje žilnih opornic (stentov) in transkatetrski srčni zaklopni posegi (TAVI), prof. dr. Martine Gilard, dolgoletna profesorica na Univerzitetni bolnišnici v Brestu (CHU Brest), prva ženska predsednica Francoskega kardiološkega združenja ter ena vodilnih osebnosti v Evropskem združenju za perkutane kardiovaskularne intervencije (EAPCI); prof. dr. Roberto Favaloro, srčni kirurg v univerzitetni bolnišnici Favaloro Fundation Buenos Aires; njegov stric je pionir metode bypass, s katero še danes rešujejo življenja milijonom ljudi po vsem svetu, profesor Roberto Favaloro je vodil ekipo kirurgov, ki so leta 1990 izvedli prvo presaditev srca in pljuč v Latinski Ameriki; prof. dr. Afksendiyos Kalangos, grško-švicarski kardiovaskularni kirurg, direktor Centra za prirojene srčne in trahealne bolezni v Euroclinic Hospital v Atenah. Razvil je več kirurških tehnik, med drugim je izumil Kalangos ring – biorazgradljivo obročko za popravilo srčnih zaklopk, posebej uporabno pri otrocih.