Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf je v pridigi pri slovesni maši ob prazniku vseh svetih povedal, da so številni Slovenci umrli mučeniške smrti in da še danes nimajo dostojnega groba. »Na žalost nas ne povezujejo, ampak še zmeraj delijo. Prepiramo se, kdo od pobitih med in po vojni je vreden dostojnega pokopa in kdo ne. Ustava Jezusovih blagrov je s tem kršena in oskrunjena. Mrtvi nimajo ideologije in ne vere. Oni so tam, kjer ni delitve. Tam ne potrebujejo vere, ker gledajo Boga takšnega, kakršen je. Pravica do dostojnega pokopa in groba je pravica vseh. Ob grobovih verni molimo, neverni pa negujejo pietetni spomin na rajne.«

Pravica do groba

Spomnil je, da Bog milostno gleda na tiste, ki pokopavajo mrtve. Kot primer je navedel svetopisemskega kralja Davida, ki je dostojno pokopal Savla in njegove sinove, čeprav je nekatere sovražil, in padle vojake. Zaradi tega v Svetem pismu vidimo, da je Bog dal Davidu jasno vedeti, da je njegov prijatelj in ga je blagoslavljal.

Škof Štumpf je zato dejal: »V soboški škofiji ponujamo na cerkveni zemlji pristojnim v naši državi zelo časten in lep prostor za dostojen pokop pobitih in sedaj izkopanih iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Gre za več kot tri tisoč dvesto Slovencev. Pri mnogih so našli svete podobe križa in Matere Marije. To govori o njihovi veri in zato tudi mučeništvu.«

»Pri mnogih žrtvah pod Macesnovo gorico so našli svete podobe križa in Matere Marije. To govori o njihovi veri in zato tudi mučeništvu.« Škof Peter Štumpf

Prekmurje je primerno in vredno sprejeti mučence

Ljubljanske mestne oblasti jim namreč na tamkajšnjih Žalah odrekajo prostor za pokop. Kot je povedal škof Štumpf, je bilo Prekmurje po vojni obvarovano ideoloških delitev zaradi modrega ravnanja takratnega generalnega vikarja Ivana Jeriča in nekaterih drugih duhovnikov. »Tudi zato je Prekmurje primerno in vredno, da sprejme v svojo blagoslovljeno zemljo žrtve povojnih pobojev v Macesnovi gorici.«

Škof Štumpf je prepričan, da bi bilo to dejanje v skladu z blagri, ki jih je kot »ustavo« dal Jezus svojim učencem, in da bi nam to omogočilo mir in prihodnost. »Da bomo vsi pripomogli k človeškemu in civilizacijskemu napredku naše družbe.«

Škof Andrej Saje: Za pokop umorjenih in popravo krivic

Mašo zadušnico za žrtve povojnih pobojev v Macesnovi gorici je 31. oktobra v kočevski župnijski cerkvi ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov daroval novomeški škof in predsednik Slovenskega škofovske konference dr. Andrej Saje.

V mašnem nagovoru je škof Andrej Saje, ordinarij škofije, kjer ležijo roška brezna, zbrane povabil k molitvi za vse žrtve v Kočevskem rogu. Dejal je tudi: »Nasilje nad nedolžnimi žrtvami, ki jim ni bila dokazana nikakršna krivda, se nadaljuje tudi danes, saj jim ni omogočeno, da bi bili pokopani v grobovih blizu svojcev. Pravica do groba je temeljna človekova pravica in predstavlja pravrednoto univerzalnega človeškega etosa. Naša človeška dolžnost je, da mrtve pokopljemo in jim izkažemo spoštovanje. Pravica do groba izhaja iz neodtujljivega dostojanstva vsakega človeka. Preprečevanje spoštljivega pokopa zverinsko pobitih je zločin zoper človečnost in predstavlja nespoštovanje temeljnih civilizacijskih norm. Kakšna država in družba smo, če si lahko posamezniki dovolijo prepovedati pokop nedolžnih žrtev, med katerimi so umorjeni Romi ali drugi naši rojaki, zasuti v Kočevskem Rogu in drugih moriščih po Sloveniji?«

»Kakšna država in družba smo, če si lahko posamezniki dovolijo prepovedati pokop nedolžnih žrtev?« Škof Andrej Saje

Celjski škof je obiskal grobišča žrtev povojnih pobojev v celjski škofiji

Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je 27. oktobra obiskal večino grobišč žrtev povojnih pobojev na ozemlju celjske škofije in v bogoslužju prosil Gospodarja življenja Božje ljubezni za duše naših rajnih. Z zbranim občestvom je prosil tudi za  mučitelje teh žrtev in priporočil celjsko škofijo Nebeškemu Očetu za dar sprave.

Obiskal je Mostec pri Dobovi, Stari Hrastnik, Hudo Jamo pri Laškem in Hudinjo v Celju. Pri molitvi v Dobovi je bil prisoten tudi brežiški župan. Tam na  protitankovskih jarkih, kjer počivajo žrtve pobojev, raste grmovje, ob njih pa njive z mladim žitom pričajo o semenu, ki je umrlo, da bi drugi imeli življenje. V Hudi jami je bilo bogoslužje pri kapeli, ko so se spomnili tudi tistih, ki so pokopani izven rova Hude Jame. Posmrtni ostanki iz samega rova so sedaj pokopani v Mariboru.

Kraji v celjski škofiji, ki nas še posebej vabijo k spominu na žrtve, so: Huda Jama pri Laškem, okolica Teharij, Hudinja v Celju, Košnica pri Celju, na pobočju nad Starim Hrastnikom, Marija Reka, Mostec pri Dobovi.