Škof Štumpf je opisal strah učencev, ki so slutili, da se dogaja nekaj strašnega ter da so v nevarnosti tudi njihova življenja. Sprašujejo se, kdo je morilec njihovega Gospoda. »Groza jih je trenutka, ko bodo izvedeli, kdo je to. Kaj bo s takim v prihodnje? Učenci so slutili, da se to ne bo dobro končalo. Jezus pa je zelo dobro vedel, kako se bo končalo. Zato je bil zelo žalosten.«

Juda Iškarijot si je želel nasilje in vsaj košček oblasti

»Juda Iškarijot je mislil, da je premeten in pameten. Računal je na svoje spletke in koristi. Preprosto je imel svojega Učenika za neumneža. Delal je za njegovim hrbtom. Ni sprejel Jezusove ljubezni in zaupanja, zato si je izmislil 'popoln zločin',« je nadaljeval škof Štumpf: »Jezus mu je bil v napoto pri predstavah o mesijanskih časih, ki bi naj nastopili z orožjem in močjo. Iškarijot si ni želel miru. Želel si je nasilje. Pri tem je računal, da bo prišel vsaj do koščka oblasti. Vse je natanko predvidel in načrtoval, kako bi se naj izšlo v njegovo korist za trideset srebrnikov. Ni pa predvidel hude sodbe vesti, pred katero je zbežal v smrt po lastni roki, ki mu jo je ponujal v rešitev zlohotni satan.«

Apostolski administrator soboške škofije in od 1. februarja koprski škof Peter Štumpf bo na veliki četrtek, 17. aprila, daroval krizmeno mašo v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. 

Peter ga zataji, a se pozneje bridko zjoka

Petrovo ravnanje je bilo drugačno. Ker se je bal, da bi ga vklenili, je Jezusa zatajil, potem pa se je bridko zjokal, je spomnil škof Štumpf: »Veliki teden Jezusovega trpljenja je teden Jezusovega žalostnega obraza in njegovih solznih oči nad mnogimi izdajstvi, ki kličejo smrt nad pravične in tudi krivične. Nobeno izdajstvo ne more biti upravičeno in sprejeto. Prvi izdajalec je hudobni duh ali satan, ki je ošabno izdal svojega ljubljenega Očeta v nebesih. Tega izdajstva nikoli ne bo obžaloval, in to je njegova dokončna samoobsodba in prekletstvo.«

Veliki teden Jezusovega trpljenja je teden Jezusovega žalostnega obraza in njegovih solznih oči nad mnogimi izdajstvi, ki kličejo smrt nad pravične in tudi krivične.

Ljubezen, ki gre čez izdajstvo

Jezus je v dvorani zadnje večerje učencem umil noge, tudi Iškarijotu, ki ga je pozneje izdal. Po škofovih besedah je vztrajnost ljubezni neuničljiva in ne popusti pred ničemer. »Na izdajstvo odgovarja s služenjem v vseh prilikah in neprilikah. Preskakuje ovire in išče poti mimo izdajstev in zatajitev. Vztrajnost ljubezni odpušča, ne da bi pričakovala prošnjo za odpuščanje. Ljubezni, ki gre čez izdajstvo, sami preprosto ne zmoremo. Živci ne vzdržijo. Potrebujemo pomoč. Daje nam jo Sveti Duh, s katerim je Oče mazilil svojega ljubljenega Sina. Posvetitev svete krizme in blagoslov krstnega in bolniškega olja nam pomeni tolažbo Svetega Duha, ki nas je mazilil za ljubezen do konca, ne da bi takšna ljubezen pričakovala kaj zase.«

Marija Magdalena je zakopala svojo zgrešeno preteklost

Vernike je opogumil z zgledom Marije Magdalene, ki je postala Jezusova prva služabnica, ki je prva videla prazen grob in je verovala. »Tukaj je dokončno zakopala svojo zgrešeno preteklost, prejšnja izdajstva človeškega dostojanstva, - tukaj je zakopala vse strahove in bojazni. Od praznega groba je pohitela do učencev, jih prebudila iz dremavosti obupa in jih napotila iskat večno Živega, ki več ne umrje. Ljubezen je neko zavoženo grešnico na novo rodila v prvo oznanjevalko večnega življenja. To je čudež novega stvarjenja ob zarji velike noči.«

Celoten nagovor škofa Štumpfa lahko preberete tukaj.

Zahvala za dar duhovništva

Pri krizmeni maši se duhovniki med drugim zahvalijo Bogu za dar duhovništva. »Naša soboška krajevna Cerkev se veseli duhovnikov jubilantov, ki so z ljubeznijo in hvaležnostjo sprejeli dar mašniškega posvečenja in si svojimi verniki vztrajno krepijo vero v čudež vstajenja,« je podčrtal škof Štumpf. Duhovniki soboške škofje, ki letos obhajajo jubileje, so:

• 55 let duhovništva: Jože Kolmanko, župnik v Cezanjevcih
• 50 let duhovništva: Viljem Hribernik, župnik v Dolencih; Avguštin Raščan, upokojeni župnik, živi v Slovenj Gradcu
• 45 let duhovništva: Štefan Vinkovič, župnik v Križevcih pri Ljutomeru; Viljem Kovač, župnik na Hotizi
• 35 let duhovništva: msgr. dr. Peter Štumpf SDB, koprski škof in Apostolski administrator soboške škofije
• 30 let duhovništva: dr. Franc Zorec, župnik v Bakovcih in na Tišini
• 25 let duhovništva: Dejan Horvat, župnik v Markovcih in Gornjih Petrovcih; Peter Pučnik SDB, direktor Zavoda Marianum v Veržeju
• 20 let duhovništva: Boštjan Ošlaj, župnik pri sv. Juriju ob Ščavnici; Goran Kuhar, stolni župnik v Murski Soboti; Martin Dolamiča Konrad, župnik v Lendavi
• 15 let duhovništva Goran Merica, župnik v Ljutomeru
• 10 let duhovništva: dr. Andrej Lažeta, župnik v Bogojini in Martjancih