Za farane in vse prisotne je bil poseben praznik prvi obisk novega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa, ki je blagoslovil obnovitvena dela med večerno mašo. Pred oltarjem ga je pričakala družina Mrak, ki ga je skupaj z otroki nagovorila in prisrčno pozdravila. Dobrodošlico mu je izrekel tudi župnik, njegov rojak p. Boštjan Horvat. P. Niko Žvokelj je pozdravil prisotne visoke goste: ministrico za kulturo Asto Vrečko, župana Mestne občine Nova Gorica Sama Turela in podžupana Antona Hareja kakor tudi bivša župana Klemna Miklaviča in Mateja Arčona, ki je zdaj minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter druge goste. 

FOTO: Janez Kotar

Povedal je, da se je cerkev po sedmih letih končno rešila odrov in se veseli lepote obnovljenega prezbiterija. Predstavil je tudi sodelavki ZVKD Nova Gorica Minko Osojnik in Marto Bensa, ki sta pripravili predstavitev obnovitvenih del pred mašno daritvijo. Zbrane je pozdravila tudi ministrica Asta Vrečko.

Cerkev, ki je lani pridobila status kulturnega spomenika državnega pomena, je v svoji 400-letni zgodovini iz majhne kapele doživela obdobja gradnje, dozidave, širitve, notranjega bogatega opremljanja in okrasitve, uničenja med 1. svetovno vojno, ponovne obnovitve in hudih poškodb med potresom l. 1976, ko se je slavoločna stena premaknila za 10 centimetrov. Tudi takrat je bila ohranjena, utrjena z vezmi in dodatnimi temelji ter prepleskana, opravljeni so bili tudi nekateri »umetniški« posegi, temeljitega restavriranja njenega okrasja in fresk pa ni bilo vse od obnove cerkve po 1. svetovni vojni. Današnjo podobo sta cerkev in samostan dobila v več fazah, glede na lastnike, upravljavce in oblastnike. Sedanji oltar, ki še čaka na obnovo, je v cerkvi šele od leta 1811, ko so ga sem postavili frančiškani, ki so prišli iz Gorice.

FOTO: Janez Kotar

Od leta 2017 se je cerkev – glavna cerkvena ladja – pod budnim očesom in vodenjem ZVKD Nova Gorica postopoma obnavljala in se približala prvotni podobi. Zadnji je prišel na vrsto prezbiterij, ki je bil prizidan k obstoječi cerkvi po l. 1654 in je bil zato iz drugih materialov, drugačne strukture. Dela so bila zelo zahtevna in so zato trajala skoraj dve leti in hkrati predstavljale tudi precejšen finančni zalogaj. Stene kvadratnega prezbiterija, ki se konča s polkrožnim stropom okrog kvadratne svetlobnice, so prepolne štukaturnega okrasja, manjših in večjih fresk in figur. Večina je bila v zelo slabem stanju, nekatere so bile močno razrahljane in je bilo le vprašanje časa, kdaj bo kaj odpadlo. Restavratorke in restavrator pod vodstvom Emanuele Querini so na osnovi zgodovinskih popisov p. Vascottija, p. Škrabca in arhivskih virov ugotavljali nekdanjo podobo prezbiterija. Potem ko so restavratorji stanje sondirali in ugotavljali spremembe na štukaturah in freskah zaradi dotrajanosti in neštetih nanosov, so pripravili program obnove. Odkrili so do sedem nanosov in se nato s pomočjo drugih strokovnjakov odločili, da bodo odstranili tri nanose. Z vso ljubeznijo so omet, figure, okraske in okvire čistili mehansko in po posebnih postopkih mehčanja plasti, nato so jih utrjevali z injektiranjem apnene mase in drugih snovi z dolgotrajnimi postopki, da so dosegli pravo trdnost. Restavratorji so vrnili prvotni videz tudi tam, kjer se je kaj odlomilo. Pod beleži in med čiščenjem slik so odkrivali nove dekoracije, zapise, pa tudi povsem prekrite slike. Veliko odkritje sta freski, ki sta na desni in levi strani prezbiterija v nadoknici: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Odkrili so tudi zapis vojaka iz leta 1916, ki je v cerkvi prespal. Sodelavki ZVKD Nova Gorica sta povedali, da je za mnogo zanimivih podrobnosti na predstavitvi zmanjkalo časa, zato jih bosta razkrili na vodenih ogledih.

P. Niko se je vsem restavratorkam posebej zahvalil in jim skupaj s škofom Petrom izročil šopke. Poudaril je, da bilo vse narejeno v čast Bogu in Mariji ter da gre zahvala tako Kostanjeviški Mariji kakor Svetogorski. Obe sta skupaj skozi stoletja bdeli nad mestoma Gorico in Novo Gorico, ki sta prejšnji dan nastopili kot skupna Evropska prestolnica kulture.

FOTO: Janez Kotar

Škof Peter je v homiliji opominjal na spoštovanje, sodelovanje, povezanost in ljubezen, kar je tudi zaveza krščanske skupnosti in njene kulture. Kultura je osnova temu; beseda „kultura“ ima isti koren kot „kult“, kar je vera in iz katere pravzaprav izhaja kultura.

FOTO: Janez Kotar

Slovesna sveta maša je potekala ob somaševanju novogoriškega župnika Milana Preglja, domačih duhovnikov p. Boštjana in p. Nika, svetogorskega gvardijana p. Bogdana, župnika iz Biljane Alojza Subana in škofovega tajnika Blaža Lapanje. Prezbiterij je kot biserna ogrlica napolnilo čez 20 ministrantov. Slovesnost sta obogatila z zanosnim petjem Župnijski pevski zbor Kapela pod vodstvom Hermine Ličen in orgelski spremljavi Marte Leban ter Otroški zbor župnije pod vodstvom Martine Madon.

Slovesna sveta maša. FOTO: Janez Kotar

Večer se je po sveti maši in blagoslovu nadaljeval s koncertom Valovanje večnosti, na katerem so nastopili priznani umetniki: Franc Kosem, solo trobentač državnega Orkestra Slovenske filharmonije, Damir Fajfar, profesor klarineta , dirigent in klarinetist v različnih orkestrih in sestavih, sopranistka Maria Leben, ki je magistrirala na Akademiji za glasbo ter sodeluje z opernimi in drugimi produkcijami in je prejela več nagrad na tekmovanjih po Evropi, harmonikar Klemen Leben, ki je reden gost festivalov po Evropi in kot solist nastopa z različnimi orkestri, predava pa tudi na Konservatoriju za glasbo in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do konca koncerta je ostal skrit za orglami organist in čembalist Tomaž Sevšek Šramel, koncertni solist in komorni glasbenik, ustanovitelj ansambla za staro glasbo, docent na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Koncert Valovanje večnosti. FOTO: Janez Kotar

Po čudovitem koncertu so bili vsi prisotni povabljeni na druženje v samostansko klet, kjer so lahko osebno pozdravili novega škofa Petra in se zadržali v prijetnem pogovoru.