V nagovoru se je dotaknil tako bolezni kot zdravja. Tako kot je bolezen zelo težka in zapletena, ki pride nepričakovano in prinaša trpljenje, je tudi zdravje težko razumljivo. »Ko ga imam, se kaj dosti zanj ne brigam. Ko ga izgubim, bi zanj dal vse. Ko ga ponovno pridobim, sčasoma pozabim, kaj vse sem moral prestati v času zdravljenja, pa tudi potrošiti. Z mojo ozdravitev je mogoče molilo zelo veliko ljudi. Zdravje se je povrnilo, z njim pa velikokrat stare razvade, ki so bile vzrok za pojav bolezni,« je orisal škof Štumpf in spomnil, da se tudi Jezusu nekateri, ki jih je ozdravil, sploh niso zahvalili.

Obe stanji od nas zahtevata spreobrnjenje - v bolezni, da ta ne bi napredovala, v zdravju pa, da ne bi zboleli. Tako smo vedno v boju, zaradi česar je naše srce zbegano in nemirno.

Tako kot je bolezen zapletena in težka, je tudi zdravje nerazumljivo. FOTO: A. R.

Marijino orožje in Jezusova tolažba

V vseh teh preizkušnjah nam nasproti prihajata Marija in Jezus. Marija, ki je bila v Lurdu opremljena z rožnim vencem, pošilja jasno sporočilo: »'V tej molitvi boste zmogli vse – premagovati grehe, se boriti s trpljenjem in boleznijo, sprejeti udarce trpljenja, in končno doživeti tisti čudež, ki vam ga pripravlja Bog.' Ali bo to čudež ozdravitve, ali kaj drugega, ne moremo vedeti. Gotovo pa gre za božjo roko, ki se v Kristusu dotika naših razbolelih ran. V tem dotiku je moč, da tudi v preizkušnji ohranimo vero in upanje.«

Jezus, ki je s smrtjo na križu in z vstajenjem zadal končni udarec smrti, pa nam po svetem obhajilu prinaša blagodejno in učinkovito tolažbo za vse tegobe. »Ne borimo se sami. Jezus je z nami, saj dobro ve, da potrebujemo njegovo pomoč,« je bolnikom, starejšim in drugim vernikom, ki so na torkovo dopoldne napolnili brezjansko svetišče, dejal škof Štumpf.

Na torkovo dopoldne polna brezjanska bazilika. FOTO: A. R. 

Romarji upanja

Poudaril je še, da nas v jubilejnem letu Cerkev vabi, naj postanemo 'romarji upanja'. Papež Frančišek nas v svoji poslanici ob 33. svetovnem dnevu bolnikov opogumlja, ko pravi, da upanje ne osramoti, temveč nas krepi v stiski. »V vseh težkih okoliščinah trpljenja čutimo potrebo po podpori, ki je večja od nas: potrebujemo Božjo pomoč, pomoč njegove milosti, njegove previdnosti, tiste moči, ki je dar njegovega Duha … Nikoli se ne zavedamo močneje, kot v trpljenju, da vsako upanje prihaja od Gospoda, in da je potemtakem najprej dar, ki ga moramo sprejeti in gojiti ter ostajati zvesti Božji zvestobi.«

Bolniki imajo posebno vlogo v svetem letu. FOTO: A. R.

Spomnil je še na papeževe besede, kakšno posebno vlogo imajo v tem svetem letu bolniki in pomočniki v njihovem trpljenju: »Gre za skupno hojo, ki pomeni hvalnico človeškemu dostojanstvu, in je pesem upanja, katere glas sega daleč onkraj sob in postelj v zdravstvenih ustanovah in prinaša luč in toplino tja, kjer sta najbolj potrebni.«

FOTO: A. R.

Pri sveti maši so verniki imeli priložnost za prejem popolnega odpustka, bolniki pa so prejeli tudi bolniško maziljenje.