V današnjem svetu podivjanih čutov se beseda »čistost« zdi zatohla in zastarela, celo zastrašujoča. Označevala naj bi preživeto vrlino. Ali sploh vemo, kaj v resnici pomeni?

Bistvo čistosti »ni usmrtitev naše narave, temveč njena usmeritev, udejanjena skozi celostno spravo, k polnosti življenja«. Ne gre (samo) za celibat ali zavračanje spolnosti, temveč čudovito stanje celovitosti, h kateremu bi morali stremeti vsi. Biti spolno bitje pomeni živeti v stanju nepopolnosti in hrepeneti po enosti, po združitvi. V čistosti nismo več brezglavo podvrženi svojim čutom in željam, temveč jih znamo pravilno usmerjati. Ustvarjalno trenje med telesom in duhom, ženskostjo in moškostjo, redom in kaosom, strastjo in smrtjo pa lahko prinese novo obliko integritete.

Avtor bralce v svojem značilnem slogu, polnem referenc na literaturo, glasbo in druge oblike umetnosti, vabi na pot uravnavanja strasti in kontemplativnega življenja.

O avtorju:

Erik Varden OCSO (1974) je škof norveške prelature Trondheim, zgodovinski teolog, trapistični menih in nekdanji opat samostana Mount Saint Bernard (Leicestershire, Anglija). Svoje duhovne spodbude objavlja tudi na blogu Coram Fratribus.

Odlomek iz knjige:

Če čistost, kakor se je to storilo, prisilimo zgolj v mrtvenje čutov, naredimo iz nje sredstvo za preprečevanje razcveta znača­ja. To pomeni tudi napačno razumevanje, napačno predstavlja­nje in napačno uporabo pomena zapletenega pojma. Upam, da bom v tej knjigi osvobodil »čistost« iz zapora preozkih kategorij in ji omogočil, da se pretegne, razširi svoje ude, svobodno za­diha, morda celo zapoje.