Papež Benedikt XVI. je v avdienco sprejel oba katoliška škofa z arabskega polotoka, Paula Hinderja iz Abu Dabija in Camilla Ballina iz Kuvajta. Škof Hinder je odgovoren za celoten arabski polotok z izjemo Kuvajta, ki je v pristojnosti škofa Ballina. Na arabskem polotoku živi okoli dva milijona katoličanov.

Z izjemo Savdske Arabije vlada v državah arabskega polotoka omejena verska svoboda: omogočena je dušna oskrba za številne krščanske priseljence iz južne Azije, Afrike in Evrope, dovoljeno je graditi krščanske cerkve, če arhitekturno niso dominantne, strogo prepovedano pa je širjenje krščanstva med muslimani. V javnosti lahko krščanske Cerkve nastopajo le izjemoma.

V Savdski Arabiji pa je strogo prepovedano kakršnokoli izkazovanje krščanske vere tudi zasebno. Po wahabitski teologiji, ki ima v Savdski Arabiji status državne ideologije, se smejo na arabskem polotoku zaradi svetih krajev Meke in Medine izvajati le muslimanska bogoslužja. V državo je strogo prepovedano prinašati Sveta pisma, krščansko literaturo, križe, verske podobe, rožne vence in podobno, prepovedan vstop v državo pa imajo škofje in duhovniki. Tako imenovana verska policija v hotelih in zasebnih stanovanjih nenehno izvaja racije, da bi prišla na sled krščanskim molitvenim skupinam ali celo krščanskemu bogoslužju.

V zadnjih letih pa se vendarle kaže previdno in postopno spreminjanje stališč savdske politike, ki zaradi političnih in gospodarskih interesov na zahodu skušajo popraviti zunanjo podobo svoje države na področju verske svobode. Prve ‘kršitve’ wahabitske ideologije segajo v čas kuvajtske vojne, ko so v oporiščih ameriške vojske na ozemlju Savdske Arabije izvajali krščanska bogoslužja.

Za omejeno versko svobodo kristjanov na celotnem arabskem polotoku se zavzemajo tudi posamezni člani kraljevih družin.