Molitveni obred je vodil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Foto: Ivo Žajdela

Molitveni obred je vodil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. V molitvi so se spomnili tudi umorjenih v breznu Macesnova gorica v Kočevskem rogu, ki v kostnici čakajo na pogreb, nadškof je kosti v kostniki tudi blagoslovil.

V kulturnem delu slovesnosti so sodelovali pevci Škofjeloškega okteta ter Mestni pihalni orkester, program je povezoval Gregor Gartner.

Župnik Marjan Lampret. Foto: Ivo Žajdela

Še posebej, če so ti mrtvi pretrpeli pred smrtjo strašno mučenje

Predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin je z izbranimi mislimi prisotne, dejal je: »Kadar mislimo na mrtve, se moramo duhovno povzpeti nad plitko površje svojega vsakdanjega delovanja. O mrtvih ne govorimo enako kakor o vsakdanjih rečeh. Še posebej, če so ti mrtvi pretrpeli pred svojo smrtjo strašno mučenje, največjo osamljenost agonije na Škofjeloškem gradu ali v kraškem breznu, počasno smrt pod težo trupel. Če hočemo misliti na njih, moramo premagati samoljubje svojega malega življenja in stopiti v globlji, resničnejši okvir svojega bitja, kakor smo bili ustvarjeni.«

Zbrane je nagovori predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Foto: Ivo Žajdela

Čutimo, da je v tem spominjanju nekaj pomembnega

»Šele takrat se moremo odpreti usodi naših mučenih in ubitih, šele tedaj si moremo vsaj predstavljati njihovo skrajno bolečino, njihovo zadnjo samoto,« je govornik poudaril. »Čutimo, da je v tem spominjanju nekaj pomembnega: da s spominom pritrdimo vrednosti njihovih mladih življenj, tako krivično pretrganih. S spominom na naše ubite pa pritrdimo tudi tradicijskemu slovenskemu svetu, ki je te fante izoblikoval in ki so ga hoteli ohraniti ter ohraniti v njem sebe in svoje.«

Nagovor Jožeta Petra Kranjca, ki je bil v letih 2006–2010 predsednik občinske komisije za urejanje in evidentiranje povojnih grobišč Škofja Loka. Foto: Ivo Žajdela

Njihov položaj v današnjem slovenskem času

Verjame, da je velika večina teh fantov v božjem naročju in je v večnosti njihovo življenje ohranjeno v najbolj popolni meri. »Pravo nasprotje pa je njihov položaj v današnjem slovenskem času. Ko moramo pohvaliti sektor za vojna grobišča pri MORS, pa lahko le obžalujemo stvari, ki so odvisne od Vlade, nas žalostijo in jih ne bom ponavljal. Le dvoje je treba poudariti.«

Položitev venca. Foto: Ivo Žajdela

Pokopati jih moramo v skladu z našimi željami in izročilom

Spomnil je, da je minilo pol leta, kar je država prepeljala posmrtne ostanke ubitih iz Kočevskega roga v kostnico tu pri Škofji Loki. »Obljubili so, da bodo poskrbeli za njihov dostojen pokop. Predstavniki sorodnikov ubitih imamo pravico zahtevati, da jih pokopljejo v skladu z našimi željami in izročilom. Želimo, da jih pokopljejo v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu na Ljubljanskem gradu, v središču slovenske države, ki jih mora sprejeti kot svoje.«

Položeni venec. Foto: Ivo Žajdela

Umorjenim je treba povrniti dobro ime

Govornik je dejal, da je druga stvar, ki jo je treba ponavljati: da bi slovenska država ubite domobrance in druge žrtve revolucije sprejela kot svoje, jim je treba pred pogrebom s slovesno izjavo Državnega zbora povrniti dobro ime. Pieteten pokop pomeni, da država Slovenija o teh ubitih pove, da so bili ubiti brez sodbe in da veljajo za nedolžne. Ta povrnitev dobrega imena je bistveni del, saj je nedopustno, da se jih pokoplje pod goro klevet o izdajalstvu. Brez povrnitve dobrega imena ubitim bi bil pokop le nova, velika prevara.

Nadškof Stanislav Hočevar pred kostnico na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Foto: Ivo Žajdela

Pokopali naj bi jih s Cerkvijo ali brez Cerkve

Kot je izvedel, je sedanja vlada pripravljena, da glede tega prezre vse zahteve sorodnikov ter Cerkve in da še pred volitvami ubite v pobojih pokoplje, s Cerkvijo ali brez Cerkve. Kaj bi tej ekstremni predrznosti odgovorili, je vprašal.

»Najprej to, da za nas katoličane to ne bi bil pokop, ampak oskrumba. S tem bi nosilci oblasti razkrili, da žrtve komunizma še naprej oskrunjajo in to prikazujejo kot pokop za predvolilne potrebe; da nasprotujejo celo tradiciji krščanskega pogreba; in da je laž njihova velika konstanta.«

Nadškof Stanislav Hočevar je v kostnici na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki blagoslovil umorjene v breznu Macesnova gorica v Kočevskem rogu. Foto: Ivo Žajdela

Zmožni so vsega, to moramo vedeti

Ne verjame, da se bo to res zgodilo, ker je časa do volitev premalo. »Toda zmožni so vsega, to moramo vedeti. In če se bo zgodilo, potem nas pri čem takem ne sme biti niti blizu, kaj šele zraven: ne svojcev, ne Cerkve, ne strank slovenske pomladi. Počakali bomo na drugo vlado.«

Kostnica, kjer umorjeni pred 80 leti čakajo na oblast, ki vlada Slovencem, da jih civilizacijsko pokoplje. Foto: Ivo Žajdela

Naj svojo smrtno agonijo darujejo Gospodu za našo Slovenijo

»Toda naša stalnica, naša konstanta, na katero se zanašamo mi, je nekaj popolnoma drugega: mi verujemo, da mnogi naši pokojni na stopnjevan in pomnožen način bivajo v Bogu – in prosimo jih, naj svojo smrtno agonijo darujejo Gospodu za našo Slovenijo. Zajemajmo iz tega. To je naša konstanta,« je dejal predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.

Zbrani pri spominski slovesnosti na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Foto: Ivo Žajdela

1/12