Škofje iz Slonokoščene obale nasprotujejo tujim vojaškim posegom v reševanje državne krize in vsem oblikam nasilja ter pozivajo k dialogu in miru, poročajo pri vatikanskem radiu. Oba predsednika Slonokoščene obale rotijo, naj najdeta miroljubno rešitev za nastalo politično krizo, do katere je prišlo po zadnjih predsedniških volitvah. Državi namreč že mesec dni predsedujeta dva predsednika, ki ne priznavata drug drugega. Na volitvah konec novembra je večino glasov prejel Alassane Ouattari, ki pa mu poraženi Laurent Gbagbo, ki je državi vladal zadnje desetletje, nato pa je bil na volitvah poražen, noče predati oblasti. Tudi poskus, da bi Gbagba s prestola pregnali s splošno stavko, se je izjalovil.

Škofovska konferenca Slonokoščene obale oba predsednika poziva, naj z dialogom najdeta miroljubno rešitev za nastalo situacijo in naj prebivalcev države ne spravljata v življenjsko nevarnost. Kljub zameram in mržnji naj sedeta za isto pogajalno mizo, kar bo, menijo škofje, dejanje poguma in znamenje ljubezni do domovine. Škofje Ouattarija in Gbagbo tudi pozivajo, naj svoji vojski povabita k miru in zmernosti.

Mednarodni pritisk na državo z dvema predsednikoma se medtem stopnjuje. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Ban Ki Mun je pred časom celo opozoril na stvarno nevarnost, da bo povolilna kriza v Slonokoščeni obali vsak trenutek prerasla v državljansko vojno. Škofje iz Slonoščene obale Združene narode pozivajo, naj delujejo v skladu s temeljnimi načeli organizacije, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in naj torej izključujejo uporabo vojaških sil, ter naj spoštujejo suverenost njihove države.

Škofovska konferenca Slonokoščene obale se obrača tudi na člane Afriške zveze in na Gospodarsko zvezo zahodnoafriških držav, ki naj, prosijo škofje, prebivalcem Slonokoščene obale izkažejo afriško solidarnost, po kateri je potrebno sosedu, ki mu gori hiša, pomagati pogasiti požar. Škofje ob koncu sporočila za javnost zavračajo sleherno interpretacijo medverskega konflikta in trdijo, da Slonokoščena obala ni razdeljena na muslimanski sever, ki je v rokah uporniških sil in privržencev legitimno izvoljenega predsednika Ouattare, ter pretežno krščanski in animistični jug, ki ga obvladujejo sile Gbagba.

Po mnenju predstavnikov človekoljubne organizacije Misereor lahko politični položaj na Slonokoščeni obali prav hitro uide izpod nadzora. Še posebej napeto je v večjih mestih, zato se pri omenjeni organizaciji bojijo možnosti pokola, kakršen se je zgodil v Ruandi leta 1994.

V sosednjo Liberijo se je po podatkih Združenih narodov doslej zateklo že kakih petnajst tisoč beguncev, večinoma privržencev Alassana Ouattara. V zadnjem mesecu je bilo ubitih vsaj dvesto ljudi. Slonokoščena obala, največja izvoznica kakava na svetu, je bila v letih 2002 in 2003 prizorišče državljanske vojne.