Že na seji Odbora je stališče Slovenske škofovske konference (SŠK) predstavil njen tiskovni predstavnik dr. Gabriel Kavčič, v današnji izjavi pa so škofje ponovili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj po njihovem zniževanje prispevkov pomeni tudi slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

Nujnost dialoga

»Ob napovedi sprememb Zakona o verski svobodi smo ves čas opozarjali na nujnost dialoga, ki ga predvideva tudi mednarodni sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem, na kar smo opozorili odgovorne na srečanjih na Ministrstvu za kulturo in na Uradu predsednika vlade. Še vedno ne vemo za razloge za trenutne predloge sprememb,« opozarjajo škofje in dodajajo, da napovedane spremembe niso bile dogovorjene niti z nobeno drugo versko skupnostjo.

Povabljeni šele na lastno zahtevo

»O enostranskosti odločitve zakonskih sprememb priča tudi dejstvo, da je bila Katoliška cerkev na sejo Odbora povabljena šele na našo izrecno zahtevo, tudi razprava pa ni bila odprta za naše potrebe in stališča. Vse odločitve so bile enostranske in že vnaprej odločene,« izpostavljajo škofje in pojasnjujejo, da je verskih delavcev iz Katoliške cerkve, ki koristijo pomoč države, ta čas 707; zneski, ki jih država nameni za njihovo socialno zavarovanje, pa se zdijo v primerjavi z drugimi samozaposlenimi v kulturi, ki jih tudi pokriva država, majhni.

Razprava ni bila odprta za naše potrebe in stališča. Vse odločitve so bile enostranske in že vnaprej odločene. (slovenski škofje)

Prostovoljno, a za družbo neprecenljivo delo

Škofje podčrtavajo, da je delo verskih delavcev na področju skrbi za kulturo, izobraževanja in duhovne pomoči prostovoljno, a za družbo neprecenljivo. »Zlasti nerazumno je, da se spremembe zakona, kjer se Cerkvi odreka status splošno koristne organizacije, sprejemajo v času, ko je Cerkev prizadetim v ujmah prek Karitas in drugih struktur in posameznikov nudila veliko materialno in duhovno pomoč,« začudeno nadaljujejo slovenski škofje.

Brez stvarne podlage

Pričakujejo pravično vrednotenje njihovega dela in enakovredno obravnavo z ostalimi subjekti v družbi, vsekakor pa bodo v Cerkvi tudi v prihodnje storili vse, da bodo ljudem v duhovno in drugo podporo. Slovenski škofje ponovno svarijo, da napovedane zakonske spremembe – na kar je opozorila tudi pravna stroka – nimajo stvarne podlage in poslabšujejo dosežene standarde verske svobode.

Tudi negativen mednarodni odmev

»So negativno znamenje verskim delavcem, vernikom in nenazadnje vsem ljudem, tudi nevernim, ki cenijo in spoštujejo plemenite človeške, narodne in kulturne vrednote, ki jih v Katoliški cerkvi poudarjamo in širimo. Glede na pomembnost Mednarodnega sporazuma med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo ter glede na uveljavljene standarde verske svobode v zahodni demokraciji pa bodo imele morebitne potrjene spremembe zakona negativen odmev tudi v mednarodni javnosti,« zaključujejo škofje in od vlade pričakujejo umik predloga zakonskih sprememb z dnevnega reda.