Papež Frančišek je kolumbijske škofe pozval, naj dejavno sodelujejo pri prizadevanjih za spravo v domovini. »Vsi vemo, da mir potrebuje posebno obliko poguma«, je sveti oče dejal med enournim srečanjem z okoli 130 škofi te latinskoameriške dežele na sedežu nadškofije v Bogoti in poudaril, da mora Kolumbija doseči obojestransko odpuščanje, kljub številnim ranam, ki se še niso zacelile. Vojna izvira iz »najnižjih vzgibov človeškega srca«, mir pa ljudi spodbuja, da se dvignejo nad svoje interese.



Papež od Cerkve pričakuje, da bo oznanjala svobodo in spravo, za to pa se ji ni treba »pajdašiti« z eno ali drugo stranjo. Kolumbija ima pravico, da jo izzove Božja beseda, da jo izzove Bog, ki sprašuje: »Kje je tvoj brat?« Tega vprašanja ne smemo utišati, je opozoril Frančišek, četudi vprašani ne more storiti ničesar drugega kot skloniti glavo in osramočen priznati, da je brata prodal – »morda za ceno enega odmerka mamila ali za pogosto zmotno predstavo o stanju v državi, med drugim tudi zaradi napačnega razumevanja, da cilj upravičuje sredstva«. Papež je zbrane škofe obenem pozval k edinosti, ravno zaradi raznolikosti in kompleksnosti kolumbijske Cerkve. Odprt in bratski dialog jih ne sme tako utruditi, da bi si nehali prizadevati za gradnjo občestva »in se domačih projektov izogibali kot kuge«.

Sveti oče se je v nagovoru dotaknil tudi zaščite življenja in družin, v katerih življenje pogosto ogrožajo alkohol, nasilje ali pa odsotnost očetov. Kot je dejal, sam proti tem težavam nima recepta in škofom ne namerava dajati nikakršnih navodil, prosil pa jih je, naj vedno in povsod oznanjajo »tiho moč Božje ljubezni«. Pomembno je, da resno jemljejo tudi mlade, je pojasnil Frančišek in škofom naročil, naj se ne bojijo povzdigniti glasu in ljudi spomniti, kako družba, ki se pusti zapeljati trgovanju z mamili, vedno nosi s seboj ta »moralni tumor, ki trguje s peklom in vsepovsod seje korupcijo« ter obenem hrani davčne raje.

Papež je škofe še posebej opozoril, naj pozornost naklonijo tudi staroselcem na območju Amazonije, ki s svojo modrostjo bogatijo kolumbijsko Cerkev.



Sveti oče je zatem v prostorih nunciature nagovoril še člane izvršnega odbora Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike, ki združuje škofe iz 22 držav Latinske Amerike in Karibov. Pozval jih je, naj si strastno, pogumno in s konkretnimi dejanji prizadevajo za ljudi te celine. Cerkev mora neutrudno graditi mostove, rušiti zidove, vključevati različnost, omogočati srečanje in dialog ter vzgajati za odpuščanje in spravo, za pravičnost in mir.

Papež je posebej izpostavil vlogo žensk in njihov pomen za latinskoameriško Cerkev. Novo in živo obdobje vere na tej celini brez žensk ne bo mogoče, kajti »iz njihovih ust smo se učili vere, z mlekom iz njihovih prsi smo dobili mestiški značaj in imunost proti brezupu«. Ženske naj vsekakor ne bodo »služabnice našega trdovratnega klerikalizma«.

Poleg tega mora Cerkev zelo konkretno živeti evangelij, škofje in duhovniki, redovniki in kateheti se morajo odpraviti med ljudi v svoji soseski in jih nagovoriti, se jih dotakniti, jih ozdravljati in reševati, kot je to počel Jezus. Cerkev mora vlagati v izobrazbo mladih, saj Latinska Amerika še vedno čaka na izoblikovane, vizionarske in samozavestne laike, ki bodo kot verniki sodelovali pri gradnji pravičnejše in bolj demokratične družbe.

Papež je v nagovoru spomnil tudi na dokument Aparecide o poslanstvu Cerkve v Latinski Ameriki, katerega glavni pisec je bil pred desetimi leti on sam kot kardinal Bergoglio, in znova izpostavil nenehno potrebo po »udejstvovanju krajevnih Cerkva«.

Vir: Kathpress / RO
Foto: Aleteia / Marko Vombergar