Odgovarja novomeški škof in predsednik SŠK dr. Andrej Saje:

Spoštovana gospa Olga. Sprašujete me, kdaj je primerno uživati blagoslovljene velikonočne jedi, ki jih blagoslavljamo na veliko soboto. Kdaj točno jih začnemo uživati, ni predpisano, uživamo jih po krajevnih navadah, ki so, kot sami ugotavljate, v različnih krajih različne. V Sloveniji jih običajno uživamo na velikonočno jutro, v nekaterih krajih že v soboto zvečer po velikonočni vigiliji. Na avstrijskem Koroškem je ponekod med Slovenci navada, da po blagoslovu velikonočnih jedi že v soboto čez dan, ko se še po starem držijo strogega posta, zaužijejo pirhe in pogačo, ne pa še mesa, ki ga jedo šele na velikonočno jutro. Na veliko noč gredo tudi k sorodnikom in prijateljem in poskusijo tudi njihovo šunko.

Velikonočne jedi so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci.

Velikonočno praznovanje začnemo z vigilijo v soboto zvečer, nekateri jedi zaužijejo že po tej slovesni praznični maši, ker se lahko družina sreča v miru, kar morda za koga na velikonočno jutro ni mogoče. Velikonočne jedi so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci. Ta hrana ima bogato simboliko in je Božji dar človeku. Poleg hranilne vrednosti za naše telo nas spominja na mašo in Jezusovo velikonočno daritev na križu, ki je središče in temelj krščanstva. Pomembno je, da jedi zaužijemo v hvaležnosti za vse, kar prejemamo. Jezus je zbral svoje učence, vzel kruh in vino ter se najprej zahvalil Očetu. Posnemajmo ga. Za velikonočne praznike se zbere vsa družina. Zahvaljujemo se za darove, za družino, za vse, kar smo in kar imamo. Obed je priložnost za srečanje in krepitev medsebojnih odnosov in tudi celotnega krščanskega občestva.

Ob tem, ko uživamo Božje darove in se družimo med seboj, se spomnimo tudi vseh potrebnih, ki bežijo pred zlom vojne in nimajo več svojega doma.

Jezus je obed uporabil za postavitev evharistije. Vsakokrat, ko se zberemo za mizo, se lahko spomnimo tudi na mašno daritev, na Jezusa, ki prihaja med nas. Pomislimo, kako prihaja med nas letos. Kako ga lahko zaznamo? Kje ga lahko srečamo? Kaj nam prinaša? Kako mi odgovarjamo na njegov zastonjski dar? Ob tem, ko uživamo Božje darove in se družimo med seboj, se spomnimo tudi vseh potrebnih, ki bežijo pred zlom vojne in nimajo več svojega doma. Tudi v naši okolici so ljudje, ki potrebujejo našo pozornost. Razveselimo jih z obiskom, obdarujmo jih s svojimi dobrotami, pozornostjo in toplo besedo. Veselo veliko noč vsem!

 Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (15-16/2022).