Ob nedavnem jubileju mladih v Rimu so se v ameriških katoliških medijih o Frassatiju razpisali kot o »elegantnem mladeniču«, pri spletnem portalu National Catholic Register pa so podobo mladega Italijana še nadgradili: res je bil eleganten, toda njegove modne izbire kažejo na nekaj globljega …

Frassati, ki se je rodil leta 1901 v eni takrat najuglednejših družin v Torinu, namreč s svojo svetostjo življenja dokazuje, da bogastvo ni nujno ovira za svetost, če je usmerjeno v Božjo slavo – in da lahko človekov videz in oblačila izražajo vidno znamenje dostojanstva in kreposti. Mladenič je premogel posebno milost globoke ljubezni do Kristusa, ki je tiho oblikovala vse, kar je počel.

Frassatijevo življenje – in celo njegov slog oblačenja – je bilo celovita priča v vseh njegovih vlogah: študenta, prijatelja in služabnika ubogih.

Bl. Peter Jurij je bil dejavno vključen v Katoliško akcijo, služil je ubogim ter gojil globoko ljubezen do evharistije in Božje Matere Marije. Njegova svetost je bila vtkana v njegovo vsakdanje življenje, bodisi na ulicah Torina bodisi v alpskem pogorju, ki ga je tako rad obiskoval. Ker se je razdajal brez mere, je pri komaj 24 letih zbolel za otroško paralizo, verjetno zaradi vseh ubogih, ki jim je služil, in je kmalu zatem umrl.

Tisti, ki so preučevali delovanje Petra Jurija Frassatija, v njegovih oblačilih vidijo posebne izbire, ki odražajo njegovo notranje življenje: svetost, pobožnost in resnost češčenja, pa tudi veselje, zabavo in izrazito osebnost.

Bogastvo in nenavezanost

Frassatijevo življenje – in celo njegov slog oblačenja – je bilo celovita priča v vseh njegovih vlogah: študenta, prijatelja in služabnika ubogih. Kot piše spletni portal NCR, se je Frassati rodil v torinski družini višjega družbenega razreda, zato so bile njegove preproste kravate in krojene obleke primerne za njegov položaj: Peter Jurij je s svojim slogom oblačenja izpolnjeval merila, ki so jih pričakovali na univerzi, v gorah ali pri služenju ubogim. V katoliški Evropi sta se kakovost in lepota prepletali, obravnavali so ju kot moralni dobrini, saj so kakovostni materiali, čiste linije in dober kroj »telo častili kot tempelj«.

Družina Frassatijevih je bila resnično premožna in to je opazno vplivalo na življenjsko zgodbo Petra Jurija. Na splošno so se ljudje v njegovem času sicer oblačili elegantno, vendar ne vsi: oblačil takrat še niso izdelovali množično. Svetniškega mladeniča lahko na fotografijah vidimo v preprosti pohodniški opravi ali pa sproščenega v elegantnih, vendar udobnih oblačilih. Pogosto je nasmejan, šaljiv, s pipo v ustih. S pomočjo fotografij si človek lažje predstavlja njegovo osebnost in poslanstvo, znotraj okoliščin, v kakršne je bil rojen.

Po mnenju opazovalcev tudi nekaj tako osebnega, kot so oblačila, sporoča mladeničevo nenavezanost na zemeljsko življenje. Frassati je namreč ubogim razdajal tudi svoje imenitne obleke, ki jih je krojač izdelal posebej zanj. V veri, da se bodo naša telesa in duše ob vstajenju telesa znova združili, to, kar nosimo, ni brez pomena. Zato je bilo to razdajanje Petra Jurija resnično velikodušno.

Ena najbolj znanih fotografij Petra Jurija Frassatija. FOTO: arhiv Družine

Simbolika v slogu

Kot piše spletni portal NCR, so oblačila Petra Jurija Frassatija odražala tako njegovo preprostost kot življenjski smisel. Njegova gorniška oprema in smučarske hlače izpostavljajo nekakšno pustolovščino svetosti: Peter Jurij je svetost iskal z udejanjanjem veselja v vsakdanjih stvareh. Kot praktičen človek se je vsak dan oblekel primerno dejavnostim, ki so ga čakale: za športne pustolovščine, oznanjevanje, služenje, ljubezen, igro, molitev. In ta praktičnost je bila neločljiva od njegove velikodušnosti. Sodeč po pričevanjih je raje podaril nova oblačila brezdomcem ali ubogim, kot pa da bi zamenjal svoje stare, že skoraj premajhne in preluknjane čevlje za nov par. Danes nam je vsem skupaj lahko za zgled, da v obdobju »hitre« mode zavračamo nagnjenost k prekomernemu trošenju.

Frassatijeva modro-bela črtasta srajca je tiho pričevala o njegovi predanosti Božji Materi Mariji.

Iz njegovih oblačil je razbrati tudi globoko simboliko, saj lahko najbolj prepoznavni Frassatijevi srajci z modro-belimi črtami pripišemo globlji pomen: »Pogosto ga povezujemo z modro črtasto srajco na tisti znameniti fotografiji, kjer kadi cigaro na zasneženem pobočju,« so zapisali na spletnem portalu NCR: »Mornarji so v preteklosti nosili modre črte, da so bili bolj vidni v primeru nesreče. Nekateri viri navajajo, da so Italijani modre črte pozneje nosili kot znak enotnosti, pa tudi kot znak predanosti Mariji – Stelli Maris, morski zvezdi.« Frassati je torej v svoji kulturi črtasto srajco nosil kot običajno oblačilo, obenem pa je ta tiho pričevala o njegovi predanosti Božji Materi Mariji.

Vrline na ogled

V Frassatijevih oblačilih je mogoče zaznati še eno vrlino: skromnost. V zapisu na spletnem portalu NCR izpostavljajo, kako so se oblačila skorajšnjega svetnika vedno »zlivala« z oblačili njegovih prijateljev in celotne skupnosti. Mladenič s svojim slogom nikoli ni izpostavljal svojega premožnega ozadja, njegove fotografije pa si je treba razlagati z upoštevanjem okoliščin in kulturnega konteksta, v katerem je živel. Fotografija, na kateri nosi obleko in žepno uro z verižico, pišejo pri NCR, se lahko sodobnemu očesu zdi precej elegantna - toda moški okoli njega so prav tako v suknjičih, kar kaže na to, da je šlo za družabni dogodek, kjer je bilo tovrstno oblačilo nekaj običajnega. Na drugi fotografiji je Peter Jurij oblečen bolj preprosto za smučanje s prijatelji in se spet lepo »zlije« z družbo in okolico.

Frassati se je oblačil tako, da je bil v skladu z družbenim razredom svoje družine, toda njegova nenavezanost na materialne stvari je znana: že kot otrok je podaril svoje čevlje fantu, ki ni imel ničesar obuti. Peter Jurij nam kaže, kako lahko tudi z materialnim bogastvom odražamo ponižnost in skromnost: tako da najdemo svobodo v popolni odvisnosti od Boga.

Frassatijeve izbire v oblačenju in vedenju so odražale zavestno željo, da bi bil vsak vidik njegovega življenja – od načina molitve do načina oblačenja – v vlogi žive priče evangelija.

Frassatijeve izbire v oblačenju in vedenju niso bile naključne. Odražale so zavestno željo, da bi bil vsak vidik njegovega življenja – od načina molitve do načina oblačenja – v vlogi žive priče evangelija. Kot so še zapisali pri spletnem portalu NCR, se je Peter Jurij zelo zavedal vpliva, ki ga je njegovo vedenje imelo na druge, zato je skrbno odražal svoje vrednote in vzgojo z ustrezno uporabo jezika, z oblačili in dejanji. Bil je vljuden, dostojanstven in zelo skromen mladenič z izbranim okusom, iskreno pobožen, zgled vsem okoli sebe, in je tudi druge spodbujal k takšnemu pričevanju.

V nagovoru katoliški mladini je Peter Jurij govoril o pomenu tega, kar je sam imenoval »apostolat dobrega zgleda«: »Mi katoličani si moramo prizadevati, da nas vse življenje vodi katoliški moralni nauk.« Svoje mladosti ni hotel zapravljati, kot je rad dejal, »po duhovni plati«, in je bil vedno pripravljen svoje prijatelje spodbujal k odgovornosti, če so zašli s prave poti. Prav tako je bil vedno pripravljen sprejeti njihove opomine. Čeprav se ni obremenjeval s spoštovanjem drugih ljudi, je bil tega deležen zaradi svoje dobrote, videza in prijaznega vedenja. Prav nič ga ni skrbelo, tako NCR, »da so bile njegove lepe srajce premočene od znoja, ko je ubogim nosil težke pakete na njihove uborne domove«.

»Ljubezen je izžarevala iz vsega njegovega bitja«. FOTO: arhiv Družine

Žar ljubezni

Frassati nam kaže, da lahko svetost cveti sredi študija, prijateljstev in vsakdanjega dela ali igre. Opominja nas, da lahko to, kar nosimo – in kako to nosimo – tiho oznanja evangelij in da je svetost, podobno kot lepo krojen plašč, namenjena temu, da v njej živimo, dokler ni povsem prežeta z ljubeznijo. Posledično ob tem zažari Frassatijeva moška svetost. Na prvi pogled morda opazimo njegove čiste, moške poteze, vendar je njegov nasmeh tisti, ki sije z ljubeznivo pristnostjo in človeka nemudoma pritegne. Začutimo, da ta mladenič svojo samozavest dolguje priznanju in hvaležnosti, da je Božji otrok.

Ta istovetnost je oblikovala njegov način življenja: omogočila mu je, da pred Bogom ni ničesar skrival – živel je v resnični ljubezni in radodarnosti ter v polnosti utelešal molitev sv. Ignacija, da daje, ne da bi ob tem preračunaval stroške. Kot sklenejo zapis pri NCR, je »ljubezen izžarevala iz vsega njegovega bitja«.