Skozi glasbo pričuje in oznanja

Slovenija na letošnje tekmovanje za pesem Evrovizije ne bo poslala svojega predstavnika. Kljub temu pa bo na velikem evrovizijskem odru v naši severni sosedi stala vsaj ena Slovenka. Eva Marija Kavaš Puc, pevka ponosnih slovenskih staršev, je namreč na izboru za pesem Evrovizije v Luksemburgu s skladbo »Mother Nature« (Mama Narava) preprič-ljivo zmagala. Njen uspeh se je dotaknil mnogih, tudi in še zlasti v krščanskih krogih. Družina Eve Marije je namreč zelo verna, kar se zrcali v njihovem vsakodnevnem življenju. Sredi vrtinca medijskih obveznosti, v katerem se je znašla Eva Marija, smo se nekaj dni po njeni zmagi pogovarjali z njenimi starši, očetom Martinom in mamo Natašo, ki sta med drugim dejala: »Mi nismo molili za zmago, ampak smo Svetega Duha prosili, naj ji odstira poti, kjer bo lahko odsevala Njegovo Svetlobo.« Kakšen je Njegov načrt? 20-letna Eva Marija je po srcu in duši Slovenka, čeprav je prostorsko razpeta med Slovenijo, Luksemburgom in Veliko Britanijo. Rodila se je na sveti večer leta 2005 očetu Ljubljančanu Martinu Pucu in mami Prekmurki Nataši Kavaš Puc, ki sta se leta 2003 preselila v Luksemburg zaradi služb v evropskih institucijah, kjer delata še danes. Nadarjena vsestranska glasbenica s slovenskim in luksemburškim potnim listom, ki študira v Londonu, bo 14. maja nastopila v drugem polfinalu Evrosonga na Dunaju. V pogovoru za Družino je še pred finalnim izborom v Luksemburgu na vprašanje, ali si želi zmage, mirno odgovorila: »Vseskozi si govorim, da kar koli se bo zgodilo, bo prav. Če ne zmagam, me Bog očitno vodi skozi druga vrata. Bomo videli, kakšen je njegov načrt.« Njegov načrt je bil očitno njena zmaga. Glasba je sicer vseskozi njena zvesta spremljevalka. Z njo se je začela ukvarjati že pri treh letih, potem ko je leta 2009 na televizijskih zaslonih navdušeno spremljala zmago norveškega violinista in pevca Alexandra Rybaka na Evroviziji. Takrat se je zaljubila v violino. »Svoje starše sem prepričala, da bi igrala violino in kmalu zatem sem začela peti v zborih in nato še solo v okviru jazz in pop oddelka na luksemburškem konservatoriju.« Zmagovalna pesem je zgodba njenega otroštva Pesem Mother Nature v svojem bistvu nosi Evino osebno življenjsko zgodbo. Kot otrok se je rada igrala v naravi, med drevesi in zelenjem v parkih, kjer je spoznala svoje najboljše prijatelje. »Vse to je mene in mojo ekipo navdihnilo, da napišemo pesem, ki govori o mojem doživljanju otroštva. Pesem ima sicer lahko več pomenov. Na primer, da moramo paziti na naravo, hkrati pa imam občutek, da sem ob tem, ko jo prepevam, v cerkvi. V bistvu je zelo duhovna skladba in zame osebno kot neka molitev.« Čeprav mlada po letih, ima 20-letnica mehko dušo z izostrenim občutkom za lepoto slovenske pesmi. Ena njenih najljubših slovenskih skladb z Evrovizije je Brez besed, ki jo je, kako zanimivo, zapela Berta Ambrož leta 1966 prav na tekmovanju v Luksemburgu, takrat seveda še pod jugoslovansko zastavo. »Med novejšimi skladbami, ki jih še zdaj poslušam, pa je pesem skupine Joker Out, ki so nas zastopali na Evroviziji leta 2023. Všeč mi je njihova glasba in njihov celoten izgled.« Od slovenskih izvajalcev zelo rada posluša še Vlada Kreslina, »ker je izjemen glasbenik in besedilopisec, ki zna prenesti svojo prekmursko kulturo in narodno zavest v svojo glasbo, hkrati pa ostaja preprost, odprt in dostopen človek«. Njena glasba je pričevanje in oznanjevanje Njen nastop so v živo sprem-ljali širša družina, prijatelji iz šole in mednarodne župnije. »Kakšno vzdušje. Eva je imela zelo močno podporo in je sprožila burne odzive vsakič, ko se je pojavila na odru. Župnijska pevska skupina je dala natisniti rožnate majice, tako da smo bili deležni medijskega zanimanja takoj, ko smo prispeli v Rockhal v Esch-sur-Alzette,« pravita njena starša, ki sta z veseljem spremljala hčerko na njeni poti in pripravah na tekmovanje. »Glasba zanjo ni tekmovanje, temveč pričevanje in oznanjevanje Svetlobe, ki jo nosi v svojem srcu. Svoje otroke vzgajava, da koreninijo v čisti ljubezni, ki jo je s svojim življenjem oznanjal Jezus, kjer ni prostora za sovraštvo, kjer kot sobratje ustvarjamo vsak nov dan. Iz tega se dviga njeno drevo v njeni pesmi Mama Narava, ki ga nobena nevihta ne mora izruvati. Znova in znova se spomladi prebuja z novim upanjem za vsakega od nas in za celotno občestvo.« Podpora širše skupnosti Evin nastop v Luksemburgu so s svojo prisotnostjo podprli tudi sorodniki. »Iz Slovenije in od drugod po svetu so prišli Evo podpret moj oče, bratova družina ter bratranci in sestrične. Mama žal zaradi okrevanja po težki bolezni ni mogla, je pa zato z drugimi doma spremljala in navijala. Nepopisno skupno veselje! Nimam besed, ki bi izrazile hvaležnost za vso podporo. Tudi naša skupnost v Luksemburgu in po vsem svetu je v vseh teh letih postala naša družina. Kaj lahko skupnost naredi! Jaz v tem vidim delo Svetega Duha,« poudarja Evina mama Nataša. Eva je bila pred finalnim nastopom poleg domačih deležna tudi izjemne podpore mednarodne župnije v Luksemburgu. »Ljudje so jo namreč spremljali od malih nog. Svoj prvi solo je odpela na svojem obhajilu, igrala je violino, tako da je ta podpora iskreno vzklila v širši skupnosti, zlasti pa pri župniku in pevski skupini,« pripovedujeta njena starša in dodajata, da so na njuno hčerko ponosni tudi učitelji z evropske šole in prijatelji s konservatorija. »Vsa ta mednarodna skupnost ima prijatelje in družine po vsem svetu. Do neba smo hvaležni za podporo v Sloveniji, ki se je širila prek družine, prijateljev, naše salezijanske in frančiškanske skupnosti. Kar pa najbolj poboža srce, je iskrena podpora Slovencev v Luksemburgu. Pravijo, da je za dobro vzgojo potrebna celotna vas. Midva pa dodajava, da sta za take uspehe potrebni predana skupnost in medsebojna ljubezen.« Čestitke ravnatelja, premierja, župnika in celo kardinala Luksemburg s približno 700 tisoč prebivalci je po velikosti majhna država, a s svojo povezanostjo in podporo drug drugemu ter odprtimi rokami za sprejemanje multikulturnosti postajajo simbol nove Evrope, pojasnjujeta starša evrovizijske zmagovalke v Luksemburgu, ki prejema čestitke z vseh strani. Na dogodku so jo spremljali tudi ravnatelj in podravnatelj šole, njeni učitelji in župnik. »Takoj po koncu nastopa so jo z navdušenjem sprejeli predsednik vlade, zunanji minister in minister za kulturo. Srečala se je s kardinalom, povabljena je bila tudi na srečanje z nadvojvodo. Luksemburški nadškof kardinal Jean-Claude Hollerich je še na poseben način povezan s Slovenci. Velik del življenja na Japonskem je živel s patrom Vladimirjem Kosom, pesnikom in filozofom, ki je v mojih mladih letih ob vračanjih v domovino postal tudi del moje družine. Zato je bilo veselje še toliko večje,« je dejala Evina mama Nataša. Preroška napoved p. Edija Kovača: »Ti boš pa pevka« Eva Marija ima tri mlajše brate in prav vse je krstil p. Edi Kovač, ki je v mladosti spletel prijateljske vezi s starši Evinega očeta Martina, Matjažem Pucem in Veselko Šorli Puc. To prijateljstvo se je z leti le še okrepilo. Njenega krsta pred približno 20 leti se p. Edi še živo spominja: »Ko sem Evo Marijo oblil s krstno vodo, je, tako kot vsak otrok, tudi ona zajokala. Toda njen glas se mi je zdel lep, nič kričav, zato sem ji že takrat na glas rekel: 'Ti boš pa pevka!'« Vsi štirje otroci Martina in Nataše so bili krščeni v Prekmurju. »Vsi krsti so bili s sveto mašo, med katero smo veliko prepevali, in sicer ob družinski kapelici, kamor je Nataša še kot deklica hodila molit in prosit, da bi imela številčno družino. Želja in molitev sta se uresničili,« poudarja p. Edi. Njena zmaga je sad in dar Evino zmago vidi hkrati kot sad in dar. »Najprej je sad pogostega družinskega petja, kjer je imela glasba vedno pomembno mesto. Tako je Puceva družina tudi v Luksemburgu sestavila komorno vokalno-instrumentalno skupino, v kateri vsi sodelujejo. Mamica Nataša se je zaradi tega, kljub zahtevni službi, celo vpisala v glasbeno šolo. Zmaga pa je tudi sad spodbude, ki jo je družina nudila Evi Mariji, ko se je pripravljala za nastope v šoli ali v župniji. Prav v cerkvi je Eva Marija doživljala, da je petje nekaj svetega in je prek slovenske verske pesmi mogoče izraziti najgloblja čustva in duhovna doživetja,« razlaga p. Edi. »Je pa njen uspeh tudi dar. In če ta dar prihaja od zgoraj, potem ga ne sme zanemarjati. Mora ga gojiti in deliti tudi z drugimi.« Evrovizija je tekmovanje, zato ji razumljivo želi čim boljšo uvrstitev, a se mu to ne zdi najpomembneje. »Največja teža, po kateri se je bomo spomnili tudi pozneje, je, ali ji bo v siju žarometov uspelo ostati ona. To je vprašanje, ali ji bo tako kot v Luksemburgu uspelo izraziti svoje doživljanje in ali bo njena pesem tudi v nas, ki jo bomo poslušali, prebudila radost in upanje. Želim ji, da bi znova zapela, zaigrala na violino in zaplesala na svoj pristen način. Naj ob njenem nastopu vsi mladi začutijo, da je lepo živeti, če nosiš v svojem srcu vero in ljubezen,« razmišlja p. Edi Kovač. Vedno moli v slovenščini Prav vera predstavlja pomembno mesto v Evinem življenju. »Bog je moj mir, moj vodnik v potrpežljivosti, moj steber. Ko pišem in nastopam, se vedno naslonim na Svetega Duha in ga prosim, da me vodi. Bogu se za-hvaljujem, hkrati pa se obrnem nanj in ga prosim za nasvete, še posebej zdaj, ko se veliko novega dogaja na moji poklicni poti. Vera me obenem povezuje z mojim domom, z mojo družino in z mojim matičnim narodom,« s spoštovanjem pripoveduje Eva Marija in dodaja, da kljub življenju v tujini vedno moli v slovenščini. Njena družina tudi sicer pogosto obišče Slovenijo. »Tako grem vsako poletje na uskovniške tedne duhovnosti za mlade, vedno pa skušam pozdraviti tudi svojo rakovniško in frančiškansko župnijo v Ljubljani ter beltinško v Prekmurju.« Vsem bralcem teh vrstic, ki se soočajo s strahovi in preizkušnjami, pa sporoča: »Imej svoje vrednote v svojem srcu in jih živi v svojem življenju. Hkrati pa se včasih ne boj iti izven svoje cone udobja. Morda si že več mesecev ali celo let želiš nekaj narediti ali ustvariti. Naredi ta korak tako kot otrok, ki naredi prve korake in nato shodi.«

Skozi glasbo pričuje in oznanja

Skozi glasbo pričuje in oznanja

Kakšen je Njegov načrt?

LESCE – Koncert zbora Canticum Novum

»Umetnost ima moč celjenja ran«

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.