Zakaj sveta vrata in kako so jih papeži odpirali v zgodovini? Imamo sveta vrata tudi v Sloveniji? Pravzaprav ne …

Vrata v baziliki sv. Petra pripravljena

Če gledamo s Trga sv. Petra, so sveta vrata skrajno desna od petih vrat, ki vodijo v vatikansko baziliko. Med svetimi leti, redno jih obhajamo vsakih 25 let, so vrata zaprta in z notranje strani zazidana. Že v začetku letošnjega decembra so delavci Uprave bazilike sv. Petra, t. i. »Sanpietrini«, podrli steno za vrati in odstranili kovinsko škatlo s ključi, ter tako pripravili vse potrebno, da bo papež Frančišek nocoj lahko odprl »sveta vrata«.

»Sanpietrini« so s posebnim obredom potrdili, da so bila sveta vrata nedotaknjena, še vedno zapečatena in pripravljena za odprtje. Od konca izrednega svetega leta 2016 je bila med zidom in vrati kovinska škatla, v kateri so med drugim shranjeni ključ svetih vrat, dokument in papeške medalje iz pontifikatov Frančiška, Benedikta XVI. in Janeza Pavla II. Dokumente in predmete bodo nocoj izročili papežu Frančišku.

Pripravljalni obred odpiranja svetih vrat ali »Recognitio« so opravili tudi pri svetih vratih drugih treh papeških bazilik: pri sv. Janezu v Lateranu, pri sv. Pavlu zunaj obzidja in v baziliki Marije Snežne: ta vrata bo papež odprl po božiču (29. decembra v baziliki sv. Janeza v Lateranu, 1. januarja 2025 v baziliki Marije Snežne in 5. januarja 2025 v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja). Poleg tega so bila prvič postavljena tudi sveta vrata v rimskem zaporu Rebibbia, ki jih bo sveti oče odprl na god sv. Štefana, 26. decembra - kot znamenje upanja za vse zapornike po svetu, je zapisal v svoji napovedi svetega leta.

Slovesno bogoslužje in prehod skozi sveta vrata v eni od štirih papeških bazilik v Rimu je ena od osrednjih točk programa za svetoletne romarje.

Slovesno bogoslužje in prehod skozi sveta vrata v eni od štirih papeških bazilik v Rimu je ena od osrednjih točk programa za svetoletne romarje.

Sveta vrata spominjajo na Kristusa, ki je odrešil človeštvo, in je o sebi dejal: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil.« FOTO: Vatican Media

Pomen in zgodovina svetih vrat

Sveta vrata spominjajo na Kristusa, ki je odrešil človeštvo, in je o sebi dejal: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil«, kot beremo v 10. poglavju evangelija po Janezu. Posebej pomenljivo je dejstvo, da skozi sveta vrata le vstopimo, ne moremo pa izstopiti. Kot so zapisali pri spletnem portalu Vatican News, je prva sveta vrata v zgodovini jubilejev verjetno odprl papež Martin V., in sicer leta 1423 v baziliki sv. Janeza v Lateranu.

Slovesno odprtje svetih vrat ob jubileju usmiljenja. FOTO: Vatican Media

Sveta vrata vatikanske bazilike

Natančen podatek o letu, kdaj so bila postavljena sveta vrata vatikanske bazilike, ni znan, gotovo pa obstajajo že več stoletij. Odprejo se izključno ob jubilejih. Te so sprva obhajali vsakih 50 let, od leta 1475 naprej pa vsakih 25 let. Sedanja sveta vrata so razmeroma novo bronasto delo toskanskega kiparja Vica Consortija: izdelana so bila v Firencah za jubilej leta 1950. Visoka so 3,60 metra in široka 2,15 metra, na njih pa so upodobljeni prizori iz Svetega pisma in grbi papežev, ki so vodili Cerkev, kadar so se obhajala sveta leta. Teh je bilo v zgodovini 30, vključno s šestimi izrednimi jubilejnimi leti, med katerimi je bilo zadnje leto usmiljenja 2015-2016.

V preteklosti je papež simbolično trikrat s kladivom udaril na zid, ki so ga nato z vrvmi spustili na tla in odnesli. FOTO: Vatican Media

Obred odpiranja svetih vrat

Do leta 1975 je bil začetek jubileja povezan s simbolom rušenja zidu svetih vrat: papež je simbolično trikrat s kladivom udaril na zid, ki so ga nato z vrvmi spustili na tla in odnesli. Ob koncu jubileja so ga znova postavili, papež pa je z okrašeno lopatico in apnom simbolično zapečatil prve tri opeke: eno zlato in dve srebrni.

Podiranje zidu ob začetku jubilejnega leta. FOTO: Vatican Media

1975: podrli zid skoraj zasul Pavla VI.

To navado so opustili, potem ko se je na sveti večer leta 1974 skoraj zgodila huda nesreča: ko je bil zid podrt, so opeke padle le nekaj centimetrov mimo papeža Pavla VI., del zidu pa se je zrušil nanj. Leta 1975, ob koncu svetega leta, je papež bronasta vrata trajno namestil na tečaje vatikanske bazilike in odtlej se jubilejno leto začne tako, da papež na široko odpre bronasta vrata in prvi stopi skozi njih.

V cerkvah po Sloveniji nimamo svetih vrat, pač pa t. i. svetoletna vrata, skozi katera lahko vstopimo ob jubilejnih letih.

Kako je v Sloveniji?

V cerkvah po Sloveniji nimamo svetih vrat, pač pa t. i. svetoletna vrata, skozi katera lahko vstopimo ob jubilejnih letih. Svetoletne cerkve najdemo v vseh slovenskih škofijah:

ŠKOFIJA KOPER

+ stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru

+ Sveta Gora pri Gorici

+ Log pri Vipavi

NADŠKOFIJA LJUBLJANA

+ stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani

+ bazilika Marije Pomagaj na Brezjah

+ bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

+ župnijska cerkev na Rakovniku v Ljubljani

ŠKOFIJA NOVO MESTO

+ stolnica sv. Nikolaja v Novem mestu

+ škofijsko božjepotno svetišče na Zaplazu

+ samostanska cerkev v Kloštru pri frančiškanih v Novem mestu

+ župnijska cerkev sv. Petra v Črnomlju

ŠKOFIJA CELJE

+ stolnica sv. Danijela v Celju

+ bazilika sv. Marije Lurške v Brestanici

+ božjepotno svetišče svete Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu

+ božjepotno svetišče sv. Marije Vnebovzete v Olimju pri Podčetrtku

+ bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju

NADŠKOFIJA MARIBOR

+ stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru

+ Maribor – Sv. Marija (bazilika Matere usmiljenja – frančiškani)

+ Ptujska Gora – bazilika ptujskogorske Matere Božje

+ za določena romanja, ki so predvidena po urniku: Homec pri Slovenj Gradcu (cerkev Matere Božje)

ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA

+ stolnica sv. Nikolaja v Murski Soboti