Kadar bomo v prihodnje govorili o človekovem odnosu do drugih bitij in človekovi skrbi zanje, se bomo morali natančneje opredeljevati glede njihovega življenjskega prostora. Človekov etični razmislek bo moral postati bolj ekološki – bolj upoštevajoč dejanski življenjski prostor sobitij. Ne bo zadostovalo, da bomo varovali ali skrbeli le za osebke ali vrste, ampak bomo morali vključiti njihovo 'lastno' okolje.

Če se omejimo na naš odnos do živali, je na primer bistvena razlika med živaljo, ki živi prosto znotraj primarnega ekosistema, in živaljo, ki na tak ali drugačen način udomačena živi v okviru človeških bivališč. Nobene dileme ni, da smo v obeh primerih dolžni poskrbeti za njihovo dobrobit in jih ščititi pred nepotrebnim ali nenaravnim trpljenjem. Vendarle obstajajo pomembne razlike. Če na primer domačo mačko varuješ pred sosedovim psom, še ne pomeni, da gre za naravovarstvo, čeprav ste vsi trije narava.

Dobrohotni skrbniki

Evropske direktive in posledično državne zakonodaje se zad...