Skriti zaklad, ki ne bi smel ostati skrit

Dve desetletji po tem, ko je izšel slovenski prevod knjige Teologija telesa za začetnike, v kateri je misel Janeza Pavla II. prevedena v razumljiv, živahen in privlačen jezik, avtor uspešnice Christopher West 5. junija prihaja v Slovenijo. Vsebina je, kot se spominja Štefan Kržišnik, v slovenskem prostoru zlasti v prvem desetletju prinesla novo govorico pri oznanilu krščanskega zakona in spolnosti. Kako je nauk Janeza Pavla II. vplival na njihov osebni odnos do telesa, katera so najbolj dragocena spoznanja ter ali je vsebina danes še aktualna, so z nami delili štirje sogovorniki, ki so tudi sami vsak na svoj način vpleteni v širjenje sporočila teologije telesa. Mnogo več kot samo spolnost Štefan Kržišnik se je s teologijo telesa srečal pred skoraj 20 leti, ko je bil pri Zavodu Iskreni odgovoren za program e-priprave na zakon. Takrat ga je, kot se spominja, »nagovorila predvsem razlaga poročne skrivnosti in razumevanje zakramenta svetega zakona kot svobodne, zveste, rodovitne in vseobsegajoče ljubezni, katere neločljivi in bistveni del je tudi spolnost.« To razumevanje mu ni pomagalo samo pri boljšem oznanilu parom v pripravi na zakon, »ampak je tudi za naju z ženo Ivanko, ki sva bila takrat mlada zakonca, pomenilo osvežitev najine poročne obljube in doživljanja telesne podaritve.« Pozneje se je tudi neposredno srečal s katehezami Janeza Pavla II. in se v ZDA udeležil dveh seminarjev o teologiji telesa v izvedbi Christopherja Westa in Billa Donaghyja. Ob tem je odkrival, da teologija telesa daleč presega vprašanja zakonske zveze in spolnosti. »Na njeni temeljni strukturi lahko denimo zasnujemo za sodobnega človeka, zlasti mladostnika, celotno katehezo zakramentov in zakramentalnosti (recimo v katoliških gimnazijah).« Hrepenenje kot smerokaz k presežnemu Prevajalka Westove uspešnice (in še nekaterih drugih del o tej tem) dr. Ana Vogrinčič je še kot študentka prebirala okrožnice papeža Janeza Pavla II. in tudi druga teološka in filozofska besedila. Povedala je, da sta jo »neznansko pritegovali globina resnice in svoboda duha«, ki ju je tam odkrivala. Vsebina teologije telesa jo je utrdila v prepričanju, da krščanska morala dejansko odgovarja našim najglobljim občutljivostim v odnosih, v intimnosti in da morda še posebej ustreza prav ženskim občutljivostim ter jih ščiti oz. potrjuje. »Hvaležna sem, da sem s prevajanjem teh besedil dobila 'besedišče' in nekakšno pomirjenost ali celo veselje, da je vse, kar se dogaja na področju telesa in spolnosti, zaobjeto v Božjem načrtu. Seveda pa konkretna izkušnja življenja 'v telesu' in odnosih prinaša naporno delo razbiranja, napak, potrditev, spraševanja …« Pri tem jo je najbolj prevzela misel o »čudoviti urejenosti stvarstva« oz. vesolja, v katerem vse stvari, od velikega poka do razvoja človeka, od zvezdnih galaksij do cvetnega peloda govorijo o eni sami stvari: o poklicanosti vsega, kar obstaja, k ljubezni in življenju. »Namesto da bi vesolje videli kot hladen prostor, v katerem si moramo izboriti svoje mesto, nenadoma lahko uzremo to veliko logiko, da je vse ustvarjeno in pripravljeno iz ljubezni, da je bivanje v njem dar človeku in da smo tukaj 'doma'. Človeško žensko in moško telo kot 'krona' stvarstva pa sama po sebi odražata Božjo ljubezen, svetost, rodovitnost.« Pomemben del teologije telesa je tudi lepota, omenja Ana Vogrinčič. »Zelo me nagovarja misel, da je hrepenenje, tisto globoko, včasih prav boleče hrepenenje, ki se oglasi denimo ob sončnem zahodu ali ob neki glasbi, pravzaprav neposreden klic k izvirni Lepoti in da je to že samo po sebi oblika molitve.« Pot osebnega ozdravljenja Kakšne spremembe lahko sproži srečanje s teologijo telesa, pa ve povedati Benjamin Tomažič, ustanovitelj Inštituta Integrum (ime izhaja iz teologije telesa; z besedo Integrum je Janez Pavel II. poimenoval človeka kot celostno bitje). Westova knjiga mu je v roke prišla prek dekleta, ki je danes njegova žena. Vsebina mu je pomagala na novo ovrednotiti spolnost, preteklost, ki jo je močno zaznamovala pornografija, in rane na področju telesnosti, ki jih je prejel in tudi zadal drugim in sebi. »Mislim, da je bila del zelo močne priprave na intimen zakonski odnos.« Poleg tega, da mu je knjiga pomagala osmisliti spolno energijo in jo usmeriti v rodovitno ljubezen, ki se podarja, je med najmočnejšimi sporočili ostalo to, »da je ljubezen v prvi vrsti dar, ki želi dobro drugemu, in ne nekaj, kar bi želelo drugega uporabiti kot sredstvo, ga zlorabiti.« »Končno nekdo, ki me razume!« »Jaz sem mislila, da razumem življenje in da točno vem, kaj pomeni imeti rada. In potem sem ugotovila, da nimam pojma. Kako daleč je predaleč? Zakaj spolnost sodi v zakon? In kaj točno se spremeni na poročni dan? Toliko vprašanj, na katera nisem našla dovolj dobrih odgovorov. Ja vem, da sem čudovito ustvarjena. Ampak če mi rečeš 'ne početi stvari, ki jih ne bi počela, če bi bil papež zraven', mi to ne pomaga. Zakaj za to, kar se meni zdi najbolj ljubeče, Cerkev pravi, da je najmanj ljubeča stvar, ki jo lahko narediva v danem trenutku – in to samo zato, ker nisva poročena? Mi lahko nekdo, prosim, to razloži?« Tako začetek osebnega odkrivanja skrivnosti teologije telesa opiše Lucija Szydełko, ki pri Katoliški mladini vodi delavnico o tej temi. Ključno vlogo pri iskanju smiselnih odgovorov na zgoraj navedena težka vprašanja je igral Christopher West. »Poslušala sem ure in ure njegovih nagovorov in podkastov ter prebrala kar nekaj njegovih bolj ali manj debelih knjig. Med drugim tudi knjigo Teologija telesa za začetnike.« West je, kot omeni, zahtevno teologijo, o kateri je pisal sv. Janez Pavel II., prevedel v razumljiv jezik. Z nazornimi primeri in zgodbami iz lastnega življenja je predstavil, kako si je Bog zamisli ljubezen in spolnost. »Končno nekaj, kar ima smisel! In končno nekdo, ki me razume!« Odkrila je, da je teologija telesa skriti zaklad. Zaklad zato, ker ji je popolnoma spremenila življenje. »Podarila mi je boljšo samopodobo in bolj celostno razumevanje spolnosti. Pomagala mi je razločevati moje poslanstvo in se kvalitetno pripraviti na zakon. Poglobila je moje duhovno življenje in vzbudila novo ljubezen do zakramentov. Zdaj ne samo, da vem, kaj delam, ampak tudi, zakaj.« Izzivi, ki ostajajo Kržišnik ugotavlja, da imamo 20 let kasneje še velike rezerve »pri teologiji telesa kot ključu za oznanilo celotnega odnosa Boga do človeka – celotnega krščanskega sporočila«. Bolj na pol poti pa je prišla tudi pri vprašanju, ki leži v njenem samem izviru. »Janez Pavel II. je o teologiji telesa začel pisati še kot krakovski nadškof, po letu 1968, ko je tedanji papež Pavel VI. razburkal z okrožnico Humanae Vitae o nesprejemljivosti kontracepcije (in kontraceptivne miselnosti nasploh).« Kot voditelj programov za zaročence in zakonce je Kržišnik izkusil, kako hitro lahko doseže in preobrazi srca mnogih katoliških parov njeno sporočilo o človekovi spolnosti v njeni združitveni (unitivni) razsežnosti. Težje pa je mnogim sprejeti resničen krščanski pogled na roditveno (prokreativno) razsežnost spolnosti. »Odsotnost dobrih pastoralnih programov na tem področju in pa demografske statistike – tudi med katoliškimi pari – pred teologijo telesa še vedno postavljajo velik izziv,« meni Kržišnik. Tomažič pa ugotavlja, da so danes ključna sporočila pri večini še vedno premalo ponotranjena, predvsem med mladimi, ki so vse bolj v stiku z umetnimi »osebami« – produkti umetne inteligence, ki marsikomu že predstavljajo prijatelje, partnerje, najbolj intimne zaupnike, popolne sopotnike … Pri Inštitutu Integrum opažajo, kako močno lahko digitalni svet izkrivlja realnost spolnosti in uničuje razvoj zdrave samopodobe pri otrocih. Omenja primere najstnikov, ki se najbolj žive počutijo med igranjem videoigric, in najstnice, ki živijo za trenutke sledenja idolom in prijateljem na družbenih omrežjih. »Vedno več je mladih, ki jim je realen svet prenaporen, preveč zatežen, posledično se zatekajo k robotskim klepetalnikom, kjer si lahko ustvarijo sogovornika, ki je prijazen, privlačen, si vse zapomni, je vedno na voljo itd.« Tomažič izrazi nujnost povezovanja odraslih in skupno odkrivanje, kje je naša vzgojna moč. Kaj je tisto, kar lahko v tem trenutku naredimo, da ustvarjamo za otroke malenkost boljše okolje, kot je bilo včeraj? In ko to najdemo, da se na to opremo ter naredimo korak v to smer. »Izzivov nam ne bo zmanjkalo. Verjamem, da tudi sporočil upanja ne,« sklene.

Dostop do članka (47174)

Skriti zaklad, ki ne bi smel ostati skrit

Skriti zaklad, ki ne bi smel ostati skrit

Mnogo več kot samo spolnost

Žuželke v naravi in umetnosti

Dogodivščine malih romarjev

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.