Rahela in osliček


Peter je vzel rokopis in bral naprej:

Marija je zložila vse potrebno v popotne cule, Jožef je zaprl hišo in sta šla. Počasi sta se odpravila proti koncu vasi, kjer se bodo zbrali vsi, ki so iz Davidove hiše. Nocoj krenejo na pot proti Betlehemu. Marija je težko zapustila dom. Zelo jo je skrbelo, kako bo prenesla potovanje. Prav rada bi se tudi odpravila k teti Elizabeti in ji stregla, saj je potrebovala njeno pomoč. Mladi ženi je bilo težko zapustiti domače in v najpomembnejšem času oditi v neznane kraje. Kaj, če se pot zavleče in bo dete rojeno daleč od doma? Tako rada bi ostala doma.

Tudi Jožefu je bilo težko, kadar je pogledal svojo ženo, kako tiho hodi zraven njega in se nič ne pritožuje. Pa bi se pravzaprav morali pritoževati vsi! Kaj pa je treba popisovati podjarmljeno ljudstvo! Bil bi že čas, da se kaj spremeni v tej deželi, kjer Herod vlada s trdo roko in ga nič ne zanima bolečina Izraelcev. Tiho je premišljeval vse čudne dogodke zadnjih mesecev in si dajal poguma. Bo že Bog uravnal vsa pota, po katerih bo moral varovati to lepo, milo žensko, ki hodi poleg njega. Utrujena že sedaj, ko še zares odšli niso!

Marija je videla Jožefov obraz in se je majceno nasmehnila: »Ne bodi zaskrbljen, ljubi moj, Bog bo z nama na poti! Pomisli, kaj nam naroča modri Sirah, ravnaj se po tem!« In z nežnim, a jasnim glasom je ponavljala za prerokom:

Ne vdajaj svoje duše žalosti,
nikar se ne trpinči nalašč.
Veselje srca, to je človekovo življenje,
veselost, ta možu poveča število dni.
Bodi veder v svoji duši, razveseljuj svoje srce
in daleč od sebe naženi otožnost. (Sir 30,21–23)

»Ljubi Jožef, glavo pokonci! Prepričana sem, da dobri Bog uravnava vse naše poti!«

Zdaj se je nasmehnil tudi on, saj je njegova ljuba izrekla misel, ki mu je rojila po glavi. Kako lepo je, če so ljudje istih misli! Medtem sta se približala zadnji hiši na koncu naselja, kjer se je začela prašna, od sonca ožgana pot. Prav pred njima so se odprla vrata in naproti jima je prišla Rahela, mlada žena, ki je šele pred kratkim zapustila dekliške igre in se preselila z drugega konca mesta k svojemu možu. Zdaj je stopila Jožefu in Mariji naproti in rekla: »Marija, pozdravljena! Od nekdaj si bila moja prijateljica in zelo hudo mi je bilo, ko sem izvedela, da moraš na to pot. Prosila sem Abišaja, da vama dava osla za pomoč. Bil je usmiljen in se strinja z mano: vzemita najinega osla, da te bo nosil po dolgih kamnitih poteh proti Betlehemu.«

»O, Rahela, Bog ti bo povrnil! Kako pa boš potovala ti?«

»Imamo še enega oslička in na njem bomo tovorili, kar potrebujemo za pot. Ta pa je namenjen tebi, da se hitro in zdrava vrneš v Nazaret. To bo koristilo tvojemu otroku, da se bo rodil zdrav.«

»Rahela ne ve, da se je Jezus rodil v Betlehemu, ne v Nazaretu!« je vzkliknila Tinka.

»Seveda ni vedela, kako naj bi! To je sicer samo zgodba, a je dobro napisana. Če bi bila tam res kakšna Rahela, bi gotovo govorila tako, kot da se bo Marija vrnila v Nazaret, preden se bo otrok rodil,« je rekel Luka.

»Morda pa ne bom knjižničarka. Morda bom pa pisala zgodbe, ko bom velika,« je rekla Tinka.

»Če bodo dobre … Le to moraš paziti, da ne pišeš neumnosti. Ljudje napišejo toliko neumnosti!«

»Morda zato, ker premalo vedo, pa jih zanese …«

»Ali pa pišejo pretežke reči,« je rekla Manca, ko se je spomnila nekega domačega branja.

»Če pišejo pretežke reči, bi lahko prosili Boga za pomoč,« se je spomnila Tinka.

»Ali pa pustili kakšno zgodbo nenapisano!« je pripomnil Peter.

»Morda zato ni nihče pisal o Jezusovi mladosti,« se je domislila Tinka.

»Pozneje so nastajale o njegovi mladosti različne izmišljene zgodbe in legende …«

»Nekateri so celo trdili, da so pisali po božjem navdihu kot preroki in evangelisti …«

»To pa je nevarna laž!«

»Berimo naprej, kako teče ta zgodba. Bog ve, kako je zašla na Joštovo podstrešje!«

»Berimo naprej,« so se strinjali vsi.


NALOGA
Napiši, kako sta potovala Marija in Jožef v Betlehem. Spis prinesi k verouku.


Kaj se je zgodilo
Otroci berejo v rokopisu zgodbo o Marijini prijateljici Raheli iz Nazareta.




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma