Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Skupaj na poti k bratstvu«

Igor Vojinovič
Za vas piše:
Igor Vojinovič
Objava: 06. 10. 2015 / 07:33
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:26
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Skupaj na poti k bratstvu«

»Skupaj na poti k bratstvu«

Medversko srečanje muslimanov in katoličanov v Planini.

Vsi udeleženci

V Centru Mariapoli »Upanje« v Planini pri Rakeku je v nedeljo, 4. oktobra, na god sv. Frančiška, Marijino delo - Gibanje fokolarov iz Slovenije in Italije v sodelovanju z Islamsko skupnostjo iz sosednje italijanske pokrajine Furlanije Julijske krajine (ob navzočnosti nekaj muslimanov iz Slovenije) pripravilo enodnevno srečanje medverskega dialoga med katoličani in muslimani z naslovom »Skupaj na poti k bratstvu«.

Navzoči so bili trije imami iz Trsta in Vidma, voditelj islamskega kulturnega središča pri veliki mošeji v Vidmu in predstavnik Islamske skupnosti Italije zadolžen za medverski dialog, imam Kamel Layachi, sicer dolgoletni prijatelj gibanja in ustanoviteljice Chiare Lubich, ki mu je še pred leti zagotovila vso podporo skupnosti v njegovih prizadevanjih za medverski dialog in sožitje.


Program sta povezovala zakonca Lunardis, sicer pobudnika in srce srečanj med katoličani in muslimani v Furlaniji Julijski krajini.

V prvem delu programa so se poglobili v temo vzajemnega sprejemanja, zlasti v kontekstu priseljenskega vala. O tem sprejemanju v praksi sta pričevala zakonca Stello iz Nabrežine pri Trstu, ki sta spodbudila prebivalce svojega kraja, naj obiščejo fotografsko razstavo mladih iz tamkajšnjega zbirnega centra in tako spoznajo priseljence ob katerih živijo. Ob tem sta pripravila družabni večer s temo »Me veseli, da sva se spoznala«, kjer so ugotovili, da ko se spoznamo osebno, strah izgine. Doma so za priseljence zbirali konkretno pomoč, žena pa je priseljenske otroke prostovoljno poučevala italijanščino, da bi jim pomagala pri vključevanju v družbo.


Zakonca Stello- pričevanje

Po opoldanski molitvi (angelovo češčenje za katoličane in opoldanska molitev v posebnem prostoru za muslimane), kosilu in izletu v okolico z ogledom dela Planinske jame pa so nadaljevali s skupno temo varovanja človeka in stvarstva ob izbranih mislih papeža Frančiška.

V imenu muslimanov je spregovoril imam Kamel (doma iz alžirskega kraja Annaba, nekdanjega Hippona, rojstnega kraja sv. Avguština), ki povsod, kamor gre, spodbuja k dialogu in sprejemanju med kristjani in muslimani:

»Zbrali smo se, da bi vsem pokazali, da je to prava pot. Druge poti ni. To je pot, ki jo želi tudi Bog. Nismo si je mi izmislili. Je pot, ki jo je Bog pokazal človeštvu. Je pot dialoga, v tako težkem zgodovinskem trenutku, kot vsi vemo, občutljivem trenutku: danes je človeštvo prežeto z bolečino zaradi nasilja, medverskega sovraštva. Vendar ne glede na vse to, v tej temi mi želimo svetiti kot majhna luč in kot pričevanje za druge, želimo, da bi svet v nas odkril novo upanje za prihodnost človeštva.


Imam Kamel Layachi

Rad bi še poudaril, da je Koran, sveta knjiga muslimanov, poln primerov in pozivov k dialogu. Sam Bog nas uči kulture srečevanja, kulture poslušanja, kulture odpuščanja in vzajemne delitve. Iz Korana se lahko vsak verni musliman nauči ne samo to, da postane dober vernik, temveč tudi to, da postane sposoben medverskega dialoga. To je globoko muslimanska resnica, ki jo morajo muslimani na novo odkriti. Danes, bolj kot kdaj koli prej, smo poklicani k prizadevanjem, da bi ta dialog med verstvi postal središče, kjer se srečujemo, pogovarjamo, poslušamo, sodelujemo in kadar je potrebno, drug drugemu tudi odpuščamo. Kajti nismo popolni ljudje, smo le moški in ženske, narejeni tako, da delamo tudi napake, vendar vsak, ki se kdaj zmoti, čuti željo, da mu brat ali sestra odpre svoje srce in ga kljub napaki objame.

Koran nas še uči, da je potrebno vzpostavljati dialog tudi s tistimi, ki ne delijo mojih prepričanj, celo s sovražnikom. Imamo kar tri mesta v Koranu, kjer beremo o dialogu s sovražnikom, s tistim, ki pravi, da ne veruje več v Boga in hoče celo delovati proti božji volji. Bog tudi njega posluša, mu daje priložnost, da pove svoje mnenje, vendar ga ob tem pouči kaj je njegova volja. Tako je tudi musliman poklican, naj z vsemi drugimi živi za dialog, za vzajemno izmenjavo.

Moja zadnja misel je ta, da dialog ne sme postati zgolj neka sezonska moda: če je vse v redu, takrat se dajmo pogovarjati, kadar pa zadeve ne štimajo, pa se vsak zapre vase. Dialog je način življenja. Dialog je način življenja, in ne občasna aktivnost, ki bi jo pripravili in ko se program konča, pa gre vsak po svojih opravkih. Spomnimo se tega, to je zares zelo pomembno, kajti mnogi izmed nas zapadajo v skušnjavo, da se zaprejo v svoj dom, da tam krepijo svoj »jaz« v škodo skupnega »mi«. Vsi čutimo potrebo po graditvi skupne razsežnosti bivanja, kajti Bog je »vsenavzoč«, vedno je z vsakim izmed nas. Vesel sem, da so na tem srečanju navzoči tudi muslimani, kajti to pomeni, da so tudi znotraj muslimanske skupnosti osebe, ki so odprte in občutljive za medverski dialog, in po tej poti je treba iti naprej!«

Redna srečanja med katoličani in muslimani v organizaciji gibanja so se ob podpori krajevne Cerkve in lokalnih oblasti razširila po vsej sosednji Italiji, manjša skupina se srečuje tudi v Sloveniji.

Foto: I. V.

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh