»Slava Bogu na višavah«

Pod dirigentskim vodstvom Egona Mihajlovića so glasbeniki izvedli Bachovo kantato Gloria in excelsis Deo in prvi del najbolj priljubljenega in največkrat izvajanega oratorija vseh časov, Händlovega Mesija. Bachovo delo, napisano prav za božični dan Kakor je v koncertnem listu zapisal Gregor Klančič, pobudnik dogodka, je iz rokopisa s skladateljevim lastnoročnim pripisom razvidno, da je Johann Sebastian Bach kantato Gloria in excelsis Deo (Slava Bogu na višavah), BWV 191, napisal prav z namenom, da se jo izvaja med mašo na božični dan: »J. J. Festo Nativit: Xsti.« (Jesu Juva Festo Nativitatis Christi – Praznovanje rojstva Kristusa). Nedavno odkriti arhivski in rokopisni dokazi kažejo, da je bila kantata prvič izvedena leta 1742 ob božičnem praznovanju Univerze v Leipzigu v nekdanji Paulinerkirche, ki je služila kot univerzitetna cerkev. Bach za to kantato ni izbral svetopisemskega odlomka v nemškem jeziku, ampak latinsko besedilo stalnega mašnega speva Gloria, ki tu predstavlja angelski gaudium magnum – veliko veselje ob rojstvu Božjega Sina. Po vzoru psalmskih uglasbitev kantato, ki temelji na starejši Bachovi maši za dresdenski dvor iz leta 1733, ta je leta 1748 v razširjeni obliki postala del njegove monumentalne Maše v h-molu, sklepa doksologija – molitev Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Duet Gloria Patri et Filio sta izvedla sopranistka Theresa Plut in tenorist Oleksandr Nastasiichuk. Priljubljeni Händlov oratorij Mesija V nadaljevanju je zazvenel priljubljeni Händlov oratorij Mesija, ki je bil 13. aprila prav tako leta 1742 premierno izveden v nekdanji dublinski koncertni dvorani Neale's Musick Hall, ki jo je Händel cenil zaradi njene akustičnosti. Besedila za tridelni oratorij starozavezne prerokbe povezujejo z njihovo novozavezno izpolnitvijo: uvodni del napoved Mesija in Odrešenikovo rojstvo, drugi trpljenje in vstajenje, tretji pa premišljevanje in poveličanje Mesija, ki poslej napolnjuje svet. »Händlov Mesija torej ni trpeči Kristus iz Bachovih pasijonov, temveč vesoljni vladar in nebeški kralj, ki je eno z nebeškim Očetom,« je v predstavitvi zapisal Jernej Weiss. »Uvodni, adventno-božični del oratorija začenja instrumentalna Sinfonia v slogu francoske uverture, ki naznanja Kristusov prihod ter tako uvaja prvi niz preroških recitativov in arij, sklene pa ga zbor z vizijo razodetja Božje slave (And the Glory/In veličastvo). Splošnim prerokbam sledijo Izaijeve besede, ki se nanašajo na Marijo in Kristusovo rojstvo (Behold, a Virgin/Glej, Devica bo spočela). Živahni plesni odsek (O thou that tellest/Ti, ki Sionu naznanjaš) oznanja veselo pričakovanje, temu pa sledi kontrastna basovska arija (For behold/Kajti glej). Temačnost 'ljudstva, ki je hodilo v temi', pretrga zbor s fugatno uglasbitvijo radostne novice o rojstvu Mesije (For unto us/Zakaj Dete nam je rojeno). Sicer pa skladatelj Mesijevega rojstva v nadaljevanju ne opiše z dodatnimi navedki iz evangelijev, temveč je na njegovem mestu Pifa, ki je poleg uvodne Sinfonie edina instrumentalna točka celotnega oratorija. V nadaljnjih točkah skladatelj povzema Kristusova dejanja na zemlji in njegove čudeže (Then shall the eyes/Tedaj se bodo razprle) ter v prelepem pastoralnem duetu (He shall feed/On bo napasel) poudari Mesijevo vlogo dobrega pastirja. Sledenje Kristusovim naukom je poziv, s katerim zbor sklene prvi del oratorija (His yoke is easy/Njegov jarem je blag), ki obsega napoved, rojstvo in povzetek javnega delovanja obljubljenega Mesije.« Ob spremljavi Slovenskega baročnega orkestra na avtentičnih baročnih glasbilih in zbora so kot solisti poleg že omenjenih nastopili še basista Matija Bizjan in Martin Kozjek, altistki Ireneja Nejka Čuk in Klementina Savnik ter sopranistki Ernestina Jošt in Christina Thaler. Zgodba Consortium musicum se nadaljuje Koncert, ki je na božični večer napolnil ljubljansko stolnico, pomeni tudi nov mejnik v zgodbi znamenitega zbora Consortium musicum, ki ga je leta 1968 v okviru istoimenskega glasbenega društva ustanovil in ga z izjemno profesionalnostjo vodil dr. Mirko Cuderman (1930–2025). Poleg koncertne dejavnosti je slovel po posnetkih slovenske cerkvene glasbe, ki so izhajali v zbirki Musica sacra Slovenica: v letih 1968–1982 je dr. Cuderman z zborom posnel ter v samozaložbi izdal 16 gramofonskih plošč in 6 kaset z izborom adventnih, božičnih, postnih, velikonočnih, Marijinih, evharističnih in drugih pesmi slovenskih cerkvenih skladateljev. V času, ko ukvarjanje s cerkveno glasbo ni bilo zaželeno, ko cerkvenih pesmi niso smeli javno predvajati in jih uradne založbe niso izdajale, prodajalci pa so se branili njihove prodaje, so bili ti posnetki še posebej dragoceni. Sprva zbor dobrih cerkvenih pevcev, ki so se mu postopno pridruževali šolani glasovi, se je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja razvil v vodilni slovenski pevski ansambel, kar se je odražalo tudi z zmagami na državnih pevskih tekmovanjih, hkrati pa so bila to tudi zlata leta vokalno-instrumentalnih izvedb, pri katerih je sodeloval. V zasledovanju temeljnega poslanstva zbora, ki je v petdesetih letih nepretrganega delovanja bogatil slovensko glasbeno ponudbo s poustvarjanjem velikih vokalno-instrumentalnih del iz domače in svetovne glasbene zakladnice, se oživljeni Consortium musicum z izvedbo Händlovega oratorija Mesija programsko navezuje na jubilejni koncert zbora decembra 2018. Zavezanost najvišjim kakovostnim standardom naznanja s koncertom 25. decembra 2025 v ljubljanski stolnici, ki ga je izvedel v sodelovanju s Slovenskim baročnim orkestrom in instrumentalisti iz Društva nova akademija. Nadaljevanje se obeta že v velikonočnem času. Kómur mar prijetnih glasov Seveda pa so tovrstni podvigi povezani tudi s stroški. Prav bi bilo, ko bi se ob navdušenem zaključnem aplavzu številna publika nastopajočim oddolžila tudi z zbrano – čeprav prostovoljno določeno – »izstopnino«. Hkrati pa so tovrstni kulturni dogodki na najvišji umetniški ravni tudi priložnost za mecenstvo. Organizatorji tokratnega dogodka se za sponzorstvo, ki je pokrilo del nemajhnih stroškov, zahvaljujejo mecenu, ki je želel ostati neimenovan, veseli pa bodo, ko bodo na razumevanje dejstva, da je umetnik vreden svojega plačila, naleteli tudi pri drugih institucijah in posameznikih.

Dostop do članka (47174)

»Slava Bogu na višavah«

»Slava Bogu na višavah«

Bachovo delo, napisano prav za božični dan

Jezus je z nami povsod

Mir ljudem na zemlji

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.