Slavnostna akademija ob 35. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa
Slavnostna akademija ob 35. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa
Program je povezovala Mateja Feltrin, ki je z odlomki iz jubilejne monografije Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod spletla rdečo nit večera. Posebej so odmevale besede Lojzeta Peterleta o Svetovnem slovenskem kongresu kot trajni obliki povezovanja Slovencev ne glede na politične ali druge razlike.
Slavnostni govornik prof. dr. Jadran Lenarčič je v nagovoru poudaril pomen sodelovanja, znanja in odgovornosti pri ohranjanju slovenske identitete ter krepitvi vezi med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Njegovo sporočilo je poudarilo, da moč slovenskega naroda temelji na povezanosti, medsebojnem spoštovanju in skupni skrbi za prihodnost.
Slavnostni govornik dr. Jadran Lenarčič. FOTO: FB Svetovni slovenski kongres
Pomemben člen v povezovanju Slovencev doma in po svetu
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je podčrtal pomembno vlogo organizacije pri slovenski osamosvojitvi ter njen nadaljnji razvoj v povezovanju Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu. Izpostavil je, da kongres s številnimi strokovnimi srečanji in mednarodnimi povezavami krepi sodelovanje ter spodbuja prenos znanja in izkušenj slovenskih rojakov v domovino.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič. FOTO: FB Svetovni slovenski kongres
Govorci o pomenu Svetovnega slovenskega kongresa
V imenu predsednice države je zbrane nagovoril dr. Aleš Musar, ki je poudaril, da slovenski narod presega državne meje ter da so Slovenci skozi zgodovino pomembno prispevali k svetovni znanosti, kulturi in gospodarstvu. Izpostavil je simboliko Knežjega kamna ter sklenil, da lahko Slovenec doseže svetovne uspehe, ne da bi izgubil svojo narodno identiteto.
Dr. Stanislav Raščan se je spomnil začetkov Svetovnega slovenskega kongresa in vloge slovenskega izseljenstva pri mednarodnem priznanju Slovenije leta 1991. Po njegovih besedah je bila enotnost Slovencev po svetu eden ključnih dejavnikov uspeha v času osamosvajanja.
Dr. Helena Jaklič je poudarila, da sta slovenska država in Svetovni slovenski kongres že od ustanovitve tesno povezana pri povezovanju Slovencev po svetu. Posebej je izpostavila pomen vključevanja znanja, izkušenj in mladih generacij Slovencev iz zamejstva in izseljenstva v razvoj domovine.
Ernest Herzog je opozoril na podobnosti med Svetovnim slovenskim in Svetovnim judovskim kongresom, katerih skupno poslanstvo je ohranjanje identitete in povezovanje skupnosti. Izrazil je podporo tesnejšemu sodelovanju med organizacijama ter poudaril, da narod živi tudi zunaj meja svoje države.
Jubilejno likovno delo
Ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa je akademska slikarka Marjetka Dolinar predstavila jubilejno likovno delo, v katerem skozi simboliko Knežjega kamna, petih zelenih listov ter drugih zgodovinskih in duhovnih motivov ponazarja slovensko državnost, kulturno dediščino in povezanost Slovencev po svetu z domovino. Slika simbolizira poslanstvo Svetovnega slovenskega kongresa kot mostu med rojaki po vsem svetu.
Monografija kot zapis zgodovine
V sklepnem delu večera je sledila predstavitev jubilejne znanstvene monografije o 35-letnem delovanju Svetovnega slovenskega kongresa, v kateri so sodelovali urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorji dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Razprava je osvetlila zgodovinski pomen kongresa, njegovo vlogo pri osamosvajanju Slovenije in njegov razvoj v eno najpomembnejših povezovalnih organizacij slovenskega naroda. Govorniki so poudarili, da monografija ni le pregled prehojene poti, ampak tudi izhodišče za razmislek o prihodnjih izzivih in nalogah organizacije.



