Narodna galerija v Ljubljani je ob stoti obletnici svoje ustanovitve predstavila življenje in delo slikarke Ivane Kobilca.

Najbolj znani deli naše najboljše slikarke Ivane Kobilca sta Poletje in Kofetarica, ki sodita med najbolj priljubljene umetnine po izboru obiskovalcev Narodne galerije.

Na prvi pregledni razstavi Kobilčinega opusa v zadnjih štirih desetletjih je na ogled okoli 140 del iz vseh slikarkinih slogovnih obdobij in vseh žanrov. Priljubljenim slikam, kot sta Poletje in Kofetarica, so se pridružene umetnine, ki so skoraj neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo Kobilčino ustvarjalno moč in raznolike vplive evropskih umetnostih središč, od Dunaja, Münchna, Pariza, Sarajeva do Berlina.


Novi podatki o slikarki

V Narodni galeriji so med pripravami na razstavo z naslovom Ivana Kobilca (1861–1926. »Slikanje je vendar nekaj lepega ...« odkrili nove podatke o njenem življenju in delu. Evidentirali so več kakor 350 del, popisali nove lastnike njenih slik, natančneje dokumentirali Kobilčino berlinsko in sarajevsko obdobje.

Na umetninah in okvirjih so izvedli potrebne konservatorsko-restavratorske posege in pregledali številne dokumente. Veliko novih dognanj črpajo iz zasebnih pisem, ki jih je Ivana Kobilca pošiljala domačim, in so jih pridobili šele pred kratkim.

Ena največjih mojstric portreta

Ivana Kobilca je skupaj s prijateljicami in znankami spadala med prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu. Večino odraslega življenja je preživela v tujih velemestih: po Dunaju je študirala v Münchnu in živela še v Parizu, v Sarajevu in v Berlinu, od koder se je v Ljubljano vrnila šele ob začetku prve svetovne vojne.

Kot ena največjih mojstric portreta pri nas je upodabljala ljudi vseh slojev in starosti. Ključna študijska leta je preživela v bavarski prestolnici, kjer se je od temnega ateljejskega realizma obrnila k svetlejšim francoskim zgledom. V burnem pariškem in skoraj idiličnem sarajevskem času se je posvečala tudi slikanju na prostem, v Berlinu in v Ljubljani pa predvsem cvetličnim tihožitjem.


Dekle v naslonjaču, (1891–1892), Szépmüvészeti muzej v Budimpešti.

Vodnik po razstavi

Narodna galerija je ob razstavi izdala tudi vodnik po razstavi, znanstveni katalog njenega dela pa pripravljajo za jesen; izšel bo septembra, v slavnostnem tednu jubilejnega leta.

Na razstavi, ki je na ogled v Novem krilu Narodne galerije v Ljubljani, so vključena tudi nekatera ključna dela drugih slovenskih realistov, kot so Pred lovom Jurija Šubica, Zamorka Antona Ažbeta ter dela Jožefa Petkovška in Ferda Vesela.

Razstava Ivana Kobilca (1861–1926) bo na ogled do 10. februarja 2019.

Več o razstavi si lahko preberite v članku Kofetarica vabi.