Prav tam, kjer se je pred dvema letoma porušil del strehe, so se v soboto, 26. septembra, zahvalili vsem, ki so omogočili obnovo in ponovno uporabo prostora. Maša, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, je bila osrednji dogodek praznovanja pod geslom »Živi vero, izražaj kulturo!«. To je skozi šport, predavanja in kulturni program odpiralo vprašanje, kako Slomškovo dediščino prenašati v življenje današnjih generacij.

Rektor vikariata ZAMS dr. Ivan Štuhec je pojasnil, da so pri oblikovanju programa izhajali iz potreb različnih generacij: otrokom so namenili igro, mladim šport in razmislek o odraščanju, staršem vzgojna vprašanja, starejšim pa informacije o dolgotrajni oskrbi. Štuhec je poudaril, da želijo Slomškovo delo razumeti predvsem kot spodbudo za sedanje poslanstvo zavoda. »Slomšek je izziv za sedanjost in za prihodnost,« je dejal. Za povezovalno temo so zato izbrali odnos med vero in kulturo, ki je bil pomemben za Slomška in ostaja aktualen tudi danes.

Dr. Ivan Štuhec je poudaril aktualnost Slomškove dediščine ter povezanost vere, kulture in vzgoje. FOTO: Domen Permozer 

Na igriščih tudi animatorji iz Ankarana 

Dopoldne je zaznamoval četrti Animašport. Na turnirju so se oratorijskim animatorjem pridružile dijaške ekipe, tekmovanja pa so se začela že ob pol devetih. Barbara Zorman, aktualna predsednica Združenja animatorjev Oratorija za mariborsko nadškofijo, je povedala, da so imeli prijavljenih 127 zunanjih animatorjev, kar je po njenih besedah največ v dosedanjih štirih izvedbah. Skupno število sodelujočih je ocenila na vsaj dvesto, večinoma srednješolcev. Med najbolj oddaljenimi udeleženci so bili mladi iz Ankarana. 

Letošnji program so zaznamovali tudi pomembni Slomškovi jubileji: 180 let od njegovega škofovskega posvečenja in začetka izhajanja Drobtinic, 175 let od ustanovitve bratovščine svetih Cirila in Metoda ter 100 let od začetka postopka za njegovo beatifikacijo.

Delavnice in predavanja o izzivih odraščanja in dostojnega staranja

Sledila so predavanja in pogovori, ki so praznovanje povezali z vprašanji sodobnega življenja. Dr. Igor Pesek je v delavnici Šola in umetna inteligenca dijake spodbudil k razmisleku, zakaj potrebujemo znanje, če nam umetna inteligenca odgovore ponudi v nekaj trenutkih. Z zanimanjem so mu prisluhnili in z vprašanji dejavno sodelovali v pogovoru. Poudaril je razliko med dostopom do informacij in znanjem, ki omogoča razumevanje in presojo. »Umetna inteligenca je lahko pomoč pri učenju, vendar niti primerjava več orodij ne nadomesti lastnega razmišljanja in odgovornosti za presojo,« je dejal Pesek. 

Dr. Igor Pesek je dijake spodbudil k premišljeni uporabi umetne inteligence. FOTO: Domen Permozer 

Perko: meje morajo odraščati skupaj z otrokom

Dr. Uroš Perko je v pogovoru Pasti odraščanja v digitalni dobi pozornost usmeril v odnos odraslih do mladih. Opozoril je, da starši v želji po zaščiti pogosto prehitro posežejo v otrokovo izkušnjo poraza ali razočaranja. S tem mu lahko odvzamejo priložnost, da se nauči spoprijeti s stisko. Težav mladih zato ni pripisoval zgolj njim, temveč je poudaril tudi odgovornost staršev in drugih odraslih.

FOTO: Domen Permozer 

Po njegovih besedah otrok potrebuje jasne meje, ki mu dajejo varnost, odnos pa se mora med odraščanjem spreminjati. Mladostnik, ki izpolnjuje svoje obveznosti in spoštuje dogovore, potrebuje več samostojnosti, zasebnosti in prostora za lastne odločitve. Starše je spodbudil, naj pogovor preseže preverjanje šolskih obveznosti in postane izmenjava, v kateri tudi sami prisluhnejo in delijo svoje izkušnje.

FOTO: Domen Permozer 

Da bi starejši lahko čim dlje ostali doma

Poseben poudarek programa je bil namenjen tudi vprašanjem, ki vse bolj zaznamujejo vsakdanje življenje številnih družin. Delavnica o dolgotrajni oskrbi je tako povezala teme staranja, podpore družinam in pomanjkanja zaposlenih. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je poudarila, da je delovanje sistema odvisno od ljudi, ki oskrbo izvajajo. Izpostavila je ustrezno plačilo, delovne pogoje in spodbujanje mladih za poklice na tem področju.

FOTO: Domen Permozer 

Matic Lesjak iz Centra za pomoč na domu Maribor je predstavil pomoč pri vsakdanjih opravilih in ohranjanju socialnih stikov ter storitve za ohranjanje samostojnosti. Med njimi je izpostavil fizioterapijo, ki jo izvajajo tudi na domu. Namen takšne podpore je omogočiti starejšim čim daljše bivanje v domačem okolju in hkrati pomagati njihovim svojcem. Pogovor je obiskovalce spodbudil tudi k iskanju informacij o storitvah, ki so že dostopne v njihovem kraju.

FOTO: Domen Permozer 

Lojze Peterle postal častni član katoliških pedagogov

Vprašanja vzgoje in odgovornosti so bila v ospredju tudi srečanja Društva katoliških pedagogov Slovenije, ki je v skupno praznovanje vključilo svoj 23. Slomškov dan. Začeli so ga s slovensko himno in pozdravom predsednice Helene Kregar, sledila pa sta predavanje p. Silva Šinkovca in nagovor Lojzeta Peterleta. Ta je ob tej priložnosti postal častni član društva, ki je v utemeljitvi izpostavilo njegovo vlogo pri osamosvajanju, zavzemanje za pluralnost šolstva ter dolgoletno sodelovanje s pedagogi. Priznanje mu je podelil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. 

Lojze Peterle je prejel naziv častnega člana Društva katoliških pedagogov Slovenije. FOTO: Domen Permozer 

Peterle je spomine na materino neuresničeno željo po učiteljskem poklicu in lastne izkušnje poučevanja povezal z razmislekom o domoljubju in odgovornem državljanstvu. Pedagoge je spodbudil k razlagi ozadja zgodovinskih dogodkov in vrednot, iz katerih izhajajo. Poudaril je krščanski odnos do bližnjega, ki človeka zavezuje k dejavni skrbi za drugega.

Blagoslov telovadnice in zahvala za pomoč pri obnovi

Ob 16. uri je dogajanje doseglo osrednji trenutek z blagoslovom telovadnice in slovesno mašo. Štuhec je v uvodnem pozdravu izrazil hvaležnost dobrotnikom, vodstvu, zaposlenim in izvajalcem obnove. Cvikl je v pridigi spomnil, da se je na praznik angelov varuhov pred letom porušila tretjina strehe, ob veliki materialni škodi pa ni bil nihče poškodovan. Zahvalil se je vsem, ki so zavodu pomagali skozi preizkušnjo.

Po Štuhečevih besedah je obnova stala 2,3 milijona evrov, saj so morali poleg strehe obnoviti tudi tla in del opreme. Z zbiralnimi akcijami so se približali milijonu evrov. Zavod še odplačuje posojila, zato ostaja pomoč dobrotnikov pomembna. V molitvi je zazvenela tudi prošnja, naj bo telovadnica prostor veselja in gibanja, pa tudi vztrajnosti, poštenosti in sodelovanja. Med darovi so pred oltar prinesli odbojkarsko žogo, kuharske pripomočke ter osnutek letnega delovnega načrta zavoda.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl med blagoslovom telovadnice. FOTO: Domen Permozer 

Cvikl je v pridigi vero povezal z vsakdanjim življenjem, vzgojo in kulturo. Poudaril je pomen staršev pri posredovanju vere ter maše, molitve in Božje besede. V pogovoru je Slomškovo skrb za mlade povzel z mislijo, ki je povezala tudi dopoldanske vzgojne teme: »Ne samo, da bi dobili znanje, ampak da bi bili ljudje srca.«

Od praznovanja k skupni molitvi

Ob sklepu je apostolski nuncij Luigi Bianco navzočim posredoval apostolski blagoslov papeža Leona XIV. ter poudaril sodelovanje družine, šole in Cerkve pri vzgoji. Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek je zbrane spodbudil k molitvi za Slomškovo kanonizacijo in jih povabil, naj se v stiskah povezujejo tudi po župnijah. Župnik in dekan Igor Ignacij Novak je ob predstavitvi Slomškovega lista poudaril, da želijo z njim ljudem približati Slomška in spodbuditi zaupanje v njegovo priprošnjo, nato pa povabil k skupni molitvi.

Dopoldansko tekmovališče je tako ob koncu dneva postalo prostor zahvale in prošnje. Besede blagoslova so že gledale naprej, k učencem, dijakom in vsem drugim, ki bodo telovadnico uporabljali: »Naj bo ta prostor kraj veselja, gibanja, druženja in zdravega tekmovanja.«