Darovanje organov je za kristjana izraz solidarnosti in dejanje ljubezni, saj gre za konkretno pomoč bližnjemu v stiski, pravi Cerkev. Pri tem je odločilna svobodna privolitev darovalca. Če gre za živega darovalca, je treba upoštevati, da ta ne sme utrpeti hude in nepopravljive škode v zvezi z zdravjem ter da morajo biti telesna in psihološka škoda ter tveganje darovalca sorazmerna z dobrim, ki ga želimo doseči pri prejemniku. Če gre za mrtvega darovalca, mora biti smrt zanesljivo ugotovljena. Treba je upoštevati pieteto do mrtvega telesa. Človeški organi ne smejo biti predmet trgovine, marveč zastonjske podaritve. Cerkev torej ne le ne nasprotuje darovanju organov (izjema so možgani in spolne žleze, ki zagotavljajo posameznikovo osebno in spočetveno identiteto, pa tudi spolne celice), temveč jo ima za eno najvišjih oblik ljubezni do bližnjega, seveda če so ob tem izpolnjena osnovna etična merila. Papež Janez Pavel II. je takšno darovanje organov jasno označil kot sestavni del „kulture življenja“.

Kakšen pa je odnos Slovencev do tega vprašanja? Kot poroča STA, do 90 odstotkov Slovencev podpira darovanje organov, ki rešujejo življenja, ključno vlogo pri tem pa imata ozaveščenost in široka podpora javnosti. Kot primer dobre prakse Slovenija transplant pri tem izpostavlja soboško bolnišnico, kjer so avgusta organe uspešno donirali v dveh primerih.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so danes priredili celodnevno delavnico o doniranju organov, kjer se seznanjajo s kritičnimi dogodki med pripravo možnega darovalca za odvzem. Kot je na novinarski konferenci povedal direktor bolnišnice Bojan Korošec, si prizadevajo krepiti zavest o pomenu darovanja in skrb za strokovni razvoj kadra, saj je darovanje organov in tkiv ena najplemenitejših odločitev, ki jo lahko sprejme posameznik. Soboška bolnišnica je ena najuspešnejših na tem področju, avgusta so imeli tri primere donatorstva organov, v dveh so bili uspešni, v enem pa jim iz medicinskih razlogov ni uspelo.

V bolnišnici so v prejšnjih letih možnega darovalca za odvzem do te odločitve pripravili le občasno, v zadnjih dveh letih pa so dejavnost reorganizirali in težišče odkrivanja prenesli ob bolniško posteljo na intenzivno enoto. Danes se o tej problematiki lahko s svojci odkrito pogovarjajo, delavnica pa je potrebna za poenotenje pristopa, je povedal strokovni direktor bolnišnice Danijel Grabar.

Večino organov dobijo od mrtvih darovalcev s privolitvijo svojcev, dele telesa, ki se lahko obnovijo, to so ena ledvica, del jeter, del črevesa ali tkiva, pa je seveda mogoče podariti že v času življenja.

Direktorica Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Danica Avsec Letonja je poudarila, da brez podpore javnosti tudi nadaljnji strokovni koraki niso mogoči. Prvi živi organ smo v Sloveniji presadili leta 1970, nacionalna transplantacijska mreža pa je bila vzpostavljena šele leta 1998.

Po podatkih Slovenija transplanta je bilo v Sloveniji do konca avgusta letos presajenih 56 organov, 28 ledvic, 13 jeter, 14 src in trebušna slinavka. V register Slovenija donor - register nesorodnih prostovoljnih darovalcev krvotvornih matičnih celic pa je bilo avgusta vpisanih 12.513 darovalcev.

Pri darovanju organov je Slovenija v evropskem povprečju, številka se giblje okoli 14 do15 darovalcev na milijon prebivalcev, lani pa smo dosegli celo številko 20. V Sloveniji odvzete organe uporabimo doma, seveda pa si jih po potrebi izmenjujemo z Euro transplantom, saj gre za nujne primere in je taka izmenjava potrebna, je še, kot poroča STA, povedala Danica Avsec Letonja.