Čedad v Italiji, kulturno središče Beneških Slovencev. oto: Ivo Žajdela

Predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Rudi Pavšič in Walter Bandelj sta pisala novemu predsedniku italijanske vlade Giuseppeju Conteju in notranjemu ministru Matteu Salviniju ter ju zaprosila za srečanje, so sporočili iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO).

Opozorilo na neuresničevanje zakonskih določil

V pismu italijanskemu premierju sta predsednik SKGZ Pavšič in predsednik SSO Bandelj izpostavila, da so Slovenci v Italiji zakonsko zaščiteni na državni in deželni ravni, pa tudi na podlagi mednarodnih pogodb in evropskih dokumentov. Zakonska določila so izredna predpostavka za ohranitev in razvoj slovenske manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v deželi Furlaniji-Julijski krajini vzdolž državne meje s Slovenijo, sta dodala.

V zvezi z zaščitnim zakonom sta izpostavila, da po 17 letih od njegovega sprejetja »nekateri členi še niso udejanjeni, zlasti tista, ki se nanašata na ustanovitev slovenske sekcije konservatorija Tartini v Trstu in na vračanje nepremičnin, med katerimi je Narodni dom v Trstu, ki sta ga izrecno omenila na nedavnem srečanju predsednika Italije in Slovenije Sergio Mattarella in Borut Pahor«.

Prepričana sta, da bo vlada v Rimu nadaljevala na poti pozitivnega reševanja problemov, kot je bilo urejeno vprašanje finančne podpore za dejavnosti na kulturnem, umetniškem, športnem, rekreacijskem, znanstvenem, raziskovalnem, vzgojnem, informativnem in založniškem področju, ki potekajo v okviru organizacij in ustanov slovenske narodne skupnosti.

Za prepoznavnost slovenskega jezika in finančno pomoč za slovenske manjšine

»Naša skupnost je celovito organizirana, in to v vseh segmentih družbenega življenja: od šolstva in skrbi za slovenski jezik, do kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih dejavnostih, ki so steber življenja in dela nad 300 ustanov, organizacij in društev, ki jih predstavljata naši krovni organizaciji. Veliko si prizadevamo, da bo naš slovenski jezik prepoznaven v javnosti in v stikih z javno upravo, kot je zapisano tudi v samem zaščitnem zakonu. Ravno tako je pomembna neposredna finančna pomoč, ki nam jo država Italija v okviru zaščitnega zakona namenja tako za našo bogato organizacijsko stvarnost kot za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti,« sta zapisala.

Odnosi med Italijo in Slovenijo se izboljšujejo

Ob tem sta izpostavila, da si še posebej prizadevajo, da se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo, kar je pomembno jamstvo za pozitiven pristop do obeh manjšin, ki živijo v tem delu Evrope – italijanske v Istri in slovenske v FJK. Dolgoletno je intenzivno sodelovanje obeh narodnih skupnosti, ki se je v zadnjih letih s skupnimi evropskimi projekti še okrepilo, sta dodala.

Obnovitev delovanja omizja za sodelovanje z vlado

V pismu, ki sta ga naslovila na notranjega ministra Salvinija, pa sta posebej izpostavila vprašanje omizja, ki ga je za vprašanje slovenske manjšine pred leti ustanovilo italijansko notranje ministrstvo in pri katerega delu sta sodelovala.

Omizje je opravilo pomembno delo reševanja nekaterih odprtih vprašanj, ki so vezana na uresničevanje zaščitnega zakona in nam ponudilo možnost plodnega sodelovanja med našo skupnostjo in vlado, sta poudarila. Izrazila sta prepričanje, da bo Salvini nadaljeval z dosedanjo dobro prakso skupnega sodelovanja in čim prej dal pobudo za obnovitev delovanja omizja.