Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (47 %), sledijo gostinstvo in strežba hrane (37 %), trgovina z živili (9 %) in proizvodnja hrane (7 %).

O problematiki zavržene hrane smo se pogovarjali z Janjo Bernik, ki vodi kmetijo Punčar. Glede na njene izkušnje je odnos do hrane zelo odvisen od tega, koliko je nekdo v stiku s pridelavo hrane. »Kmet se zaveda, koliko truda, energije in volje potrebuješ, da pridelaš hrano,« pravi Bernikova. »Tisti, ki dobijo hrano iz trgovine, imajo po navadi slabši odnos do hrane.«

Janja Bernik vodi družinsko kmetijo z večletno tradicijo. FOTO: Osebni arhiv

Vedno dostopna

Danes je na voljo veliko hrane. »Pa še dostopna in poceni je. Ravno zadnjič mi je prijateljica rekla, 'zakaj bi jedla star kruh, če grem lahko v trgovino po sveže žemlje, saj so poceni'.« Uvoz iz tujih držav prav tako igra vlogo v odnosu do hrane. »Težavo vidim v tem, da je na primer sadje dostopno čez celo leto, da ne cenimo toliko domače pridelave,« razloži Bernikova. »Menim, da je ljudem veliko bolj pomembna cena kot pa kakovost in kje je hrana pridelana.«

Ljudje vedno manj kuhajo

Poudarja tudi, da danes ljudje doma vedno manj kuhajo, zato nimajo več tako osebnega odnosa s hrano. »Če na primer ješ v neki menzi ali restavraciji, se ne ubadaš s tem, ali kaj pustiš na krožniku. A če 50 ljudi v gostilni pusti malo hrane, je tega, kar ostane in je zavrženo, kar veliko.«

Ljudje vedno manj kuhajo doma, zato nimajo več tako osebnega odnosa s hrano. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj lahko naredimo?

Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane nas spodbuje, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno in trajnostno hrano, ostanke pa uporabimo za pripravo novih jedi. 

Naša sogovornica se strinja in pravi, da preostanek hrane lahko zamrznemo (kar nam pride prav tiste dni, ko ni časa za kuhanje) ali jo uporabimo na drugačen način. »Iz starega kruha lahko narediš kruhove cmoke ali pa drobtine. Kakšno kašo ali riž lahko spremeniš v hladno solato, polpete ali pa jih daš v kakšno enolončnico.« Dodaja pa še: »Mi imamo to srečo, da imamo nekaj pujskov pri hiši, tako da nam tudi oni kdaj pomagajo pojesti tisto, kar ostane. Ali pa hrano damo na kompost. Nikoli pa je ne vržemo v smeti.«