Na Brdu pri Kranju predsednik republike gosti strokovnjake različnih področij, ki razpravljajo na temo z naslovom Slovenija 2030.

Na konferenci se je na povabilo pobudnika predsednika republike Boruta Pahorja zbralo okrog 30 intelektualcev. Ocenili so, da je stanje v družbi slabo in terja premišljeno reakcijo. V tej luči vidijo diskusijo o prihodnosti kot zelo ustvarjalno in ne v obliki nekega dokumenta, temveč v obliki procesa. Strinjali so se tudi, da je treba iti do samih moralnih temeljev, ki nas združujejo kot skupnost.

Niso dovolj le razprave

Pahorjeva želja je, da bi preko današnje konference "spodbudili proces intelektualnega vrenja in dozorevanja stališč, ki bi prek razprave skozi mesece ali morda v letu ali dveh postala tako zanimiva in atraktivna za javnost, da bi jih ta posvojila". Kot je opozoril pravnik Klemen Jaklič, ni dovolj, da diskurz poteka samo na abstraktni in akademski ravni, temveč je potreben most z odločevalci.

Predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek je dejala, da je za nami 20 let razvoja, po katerih lahko napravimo nek obračun in vidimo, kaj smo storili narobe ter kaj bi bilo treba popraviti. "Razprava v tako pestri družbi, kot se je danes zbrala na Brdu, je to, kar Slovenija poleg reševanja trenutnih težav, nujno potrebuje," je prepričana.

"Pri razpravi o prihodnosti se moramo neizbežno soočiti z našo realnostjo," je povedal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Pojasnil je, da se moramo že danes pogovarjati o tem, kaj storiti, da bomo v prihodnosti imeli pravno državo in socialno državo oziroma državo, kakršno si želimo.

Kaj je temeljno in kaj manj pomembno?

Pri koncipiranju vizije bo potrebno opredeliti temeljne cilje. "Treba bo opredeliti, kaj je temeljno in kaj manj pomembno," je opozoril ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki je tudi sam izpostavil pravno državo kot enega najbolj ključnih ciljev, saj je povezan s temeljno vrednoto - dostojanstvom sleherne človeške osebe.

Literat Alojz Ihan meni, da je največji problem našega tranzicijskega časa predvsem neznanje in neveščost, zaradi tega smo si tudi v celoti sami povzročili krizo, v kateri živimo. "Boji levi-desni so samo prikrivanje našega neznanja in ksenofobije ne le do južne delovne sile ampak tudi do izkušenj zahodnih praks," je dejal.

Negativno ozračje

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnost Jože Trontelj pa je prepričan, da imamo odličen intelektualni potencial v narodu, vendar je problem, da idealizma in entuziazma v družbi skorajda ni več, ozračje pa je negativno.

Udeleženci konference so sicer spregovorili o različnih rešitvah za prihodnji uspeh Slovenije. Posebej so izpostavili znanje, izobraževanje, mlade, zaupanje, samozavest in optimizem. Ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica za pomoč socialno ogroženim Ana Luknar je opozorila, da v Sloveniji manjka enotnosti in povezanosti.


Foto: arhiv Družine / T. S.