Med gosti proslave so bili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Proslave so se udeležili predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja.

Osamosvojitev kot skupna dediščina

V govoru ob 35-letnici slovenske državnosti je premier Janez Janša poudaril, da je osamosvojitev rezultat skupnega prizadevanja slovenskega naroda in ne last ene politične opcije. Spomnil je na plebiscitno enotnost ter na sodelovanje dela takratne opozicije pri sprejemanju ključnih osamosvojitvenih odločitev. »Osamosvojitev ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev,« je dejal Janša, ki je bil v Demosovi vladi obrambni minister.

Predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Jure Makovec/STA

Dosežki in razvojni izziv

Janša je ocenil, da je Slovenija v 35 letih dosegla velik napredek, saj se je BDP na prebivalca po njegovih besedah pošesteril, s 5100 evrov na dobrih 33.000 evrov na prebivalca. Kljub temu je opozoril na pretirano centralizacijo, birokratizacijo ter izzive na področju javnih financ, energetike in prehranske varnosti. Za prihodnji razvoj med ključne poudarke uvršča stabilnost, decentralizacijo, spremembo volilnega sistema in širše politično sodelovanje.

Povezovanje za prihodnost

Posebej kritičen je bil do politike izključevanja, ki jo vidi kot eno glavnih ovir za napredek po letu 2008. Zavzel se je za več enotnosti, enakost pred zakonom in spoštovanje osamosvojitvenih vrednot. Govor je sklenil z optimističnim pogledom v prihodnost in simboliko slovenske zastave: »Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne ... ima pa en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti.« Slovenija lahko po njegovem mnenju napreduje le kot skupnost, ki spoštuje različnost in gradi na skupnih temeljih državnosti.

Enotnost in sprava

Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je v svojem nagovoru spomnila na dosežke naše države in pomen enotnosti, ki je omogočila osamosvojitev. Hkrati je opozorila, da Slovenija še ni presegla vseh zgodovinskih delitev. Zato je pozvala k spravi in medsebojnemu razumevanju ter poudarila: »Naj bo sprava nova slovenska osamosvojitev.«

Predsednica države Nataša Pirc Musar. FOTO: Jure Makovec/STA

Razvoj in demokracija

Prav tako je izpostavila pomen močnih demokratičnih institucij, neodvisnega sodstva, uspešnega gospodarstva ter socialne države. Razvoj mora po njenih besedah temeljiti na kakovostnem javnem zdravstvu, šolstvu in vključevanju vseh prebivalcev. Kot je poudarila, je »razvoj nedeljiv« in mora biti dostopen vsem, ne glede na njihov položaj ali prepričanje.

Prihodnost in odgovornost

Posebno pozornost je namenila izobraževanju, neodvisnim medijem, varnosti države in spoštovanju človekovega dostojanstva. Podčrtala je pomen članstva v Natu in Evropski uniji ter odgovornosti Slovenije pri zagovarjanju človekovih pravic. »Raznolika v svobodi, povezana v državnosti,« je še dejala in dodala, da Slovenija lahko napreduje le kot povezana, solidarna in samozavestna skupnost.

Med nastopajočimi v kulturnem programu so bili tudi najmlajši prebivalci Sloveniji, ki jih leta 1991 še ni bilo med nami. FOTO: Jure Makovec/STA

Bogat kulturno-umetniški program

Slavnostnima govoroma je sledil kulturno-umetniški del osrednje državne proslave, pod katerega sta se podpisala scenarist in avtor več skladb programa Igor Pirkovič ter režiser Roman Končar. V njem so v glasbenem delu med drugim sodelovali številni glasbeniki, Simfonični orkester, Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Z recitali so se spomnili na velikane slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja.