Slovenka in Tuareg: Ljubezen ne pozna meja
Slovenka in Tuareg: Ljubezen ne pozna meja
Trojna doktorica znanosti, kmalu bo še četrta, Mira Delavec Touhami, ki izvira iz Mač, njen dom je v Komendi, poučuje pa slovenščino v devetih krajih v Nemčiji, že več kot dve desetletji raziskuje tuareško kulturo in pomaga osemmilijonskemu nomadskemu ljudstvu, razpršenemu po osrčju Sahare in drugje. Razlog za to je tudi, ker si je za svojega srčnega izvoljenca izbrala Tuarega Abdelkaderja Touhamija, po katerem je prevzela tudi del svojega priimka.
Z njima se je pogovarjala lektorica knjige Imuhar Ivanka Učakar. FOTO: Jožef Pavlič
Naslovnica knjige in predstavitvenega večera v frančiškanski dvorani v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič
Leta 2014 je izdala knjigo Hči puščave, v kateri je opisala svoje poti med Tuaregi. Raziskovanje tega ljudstva je nadgradila z doktorsko disertacijo Imuhar in tuareška država Azawad, vloga naroda in njegove indentitete v mednarodnem in islamskem pravu, v kateri je preučevala boj Tuaregov za samoodločbo in ohranjanje identitete.
V tem delu Afrike živijo Tuaregi. FOTO: Jožef Pavlič
Kadar jih ponoči zebe, se ogrnejo v takšen kos blaga. FOTO: Jožef Pavlič
Z možem Abdelkaderjem »sva se podala na zahtevno, a neizmerno bogato potovanje, da bi to edinstveno dediščino prenesla v slovenski jezik,« je Mira Delavec Touhami zapisala v uvodu v knjigo Imuhar. Njuno prevajanje »se je spremenilo v izziv, poln pasti in hkrati radosti«, kajti tuareški jezik tamašek se po svoji skladnji in oblikoslovju bistveno loči od slovenščine. Moč, da sta premagala vse ovire pri prevajanju, je bila »želja, da se ta zakladnica, do sedaj in širše v Sloveniji praktično neznana ali slabo poznana, predstavi tudi Slovencem«. Da se ohrani tuareška dediščina za prihodnje rodove in da se glas Tuaregov »ne izgubi v pesku časa«.
Tako pečejo kruh. FOTO: Jožef Pavlič
Tuaregi v svojih oblačilih. FOTO: Jožef Pavlič
Avtorica knjige bralcem sporoča, da v triindvajsetih izbranih zgodbah, pripovedkah in pesmih ne bodo našli »le pripovedi o puščavskem življenju, kamelah in neizmerni pokrajini. Spoznali boste tuareško modrost, njihov pogled na ljubezen, čast, družino, gostoljubje in boj za preživetje. Razkrila se vam bo duša nomadskega ljudstva, ki ceni svobodo, ponos in trdne vezi med ljudmi.«
Takšna so njihova bivališča. FOTO: Jožef Pavlič
Knjigo dopolnjujejo številne fotografije in osvetljujejo moč pripovedi pripovedovalcev.
Takšna je njihova »abeceda«. FOTO: Jožef Pavlič
Prevedena je v angleščino in nemščino. Slovensko izdajo je slovnično pregledala lektorica prof. Ivanka Učakar, ki je tudi uvedla v predstavitev knjige 10. septembra zvečer v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku. Številni obiskovalci so uživali v enkratni pripovedi Mire Delavec Touhami in njenega moža Abdelkaderja, ki se je iz ljubezni in spoštovanja žene neverjetno dobro naučil slovenščine.
Številni obiskovalci so uživali v enkratnem pripovedovanju dddr. Mire Delavec Touhami in njenega moža Abdelkaderja Touhamija. FOTO: Jožef Pavlič
V njunih besedah so Tuaregi dobesedno »zaživeli« pred njimi, hkrati pa tudi puščava, kamele, sipine in gore, redki studenci pitne vode, poročni običaji, rojstvo in pokop, gostoljubnost nomadskega ljudstva, ki nima lastne države kot Slovenci. Imajo pa veliko tega, kar »razviti« narodi nimajo. To boste spoznali pri branju knjige. V njej boste našli tudi tuareški izrek: »Živi v skromnosti, kajti v njej se skriva tvoje največje bogastvo!«
Dddr. Mira Delavec Touhami je morala podpisati veliko knjig z naslovom Imuhar. FOTO: Jožef Pavlič
Gostoma enkratnega kulturnega večera, ki ga je pripravilo Društvo sv. Jakoba Kamnik, lektorici in voditeljici pogovora Ivanki Učakar, se je na koncu zahvalila predsednica društva dr. Marjeta Humar, obiskovalci pa z gromkim aplavzom.
Gostoma kulturnega večera in Ivanki Učakar se je zahvalila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. FOTO: Jožef Pavlič
Veliko se jih je tudi osebno pogovorilo s »pričevalcema« za vrednote Tuaregov in podpornikoma njihovih prizadevanj, da bi se ohranilo, kar so živeli iz roda v rod, sodobni človek pa to izkorišča v nečedne namene, celo uničuje. A zapisano v knjigi ostaja. Tudi prevod v slovenski jezik.



