Slovenska kapela v Washingtonu ni le verski spomenik, temveč tudi narodni in kulturni, ki trajno pričuje o prisotnosti Slovencev v ZDA. Konec letošnjega leta bo prostorih slovenske ambasade v Washingtonu predvidoma potekala tudi razstava o njenih začetkih, gradnji, za katero se bodo zbrali tudi originalni dokumenti in slike, s katerimi želijo njeno zgodno predstaviti tudi širši publiki.

Začetki

Ideja o njeni gradnji se je začela s Cirilom Žebotom, ki je takrat delal na univerzi Georgetown v Washintonu. Do njega je prek predstojnikov prišla ideja o postavitvi slovenske kapele v Baziliki nacionalnega svetišča Brezmadežnega spočetja. Ta velika katedrala je v dveh nadstropjih, vrhnjem se nahaja osrednji cerkveni prostor, v spodnjem je kripta, v kateri imajo različni narodi svoje kapele. Le zakaj je ne bi imeli tudi Slovenci? Ideja je bila Cirilu Žebotu pri srcu, prav tako Vladimirju Preglju in še nekaterim tam živečim Slovencem. Žebot je sprva sicer neuspešno pisal različnim organizacijam, dokler ni leta 1968 Washingtonu imela letno konferenco Slovenska ženska zveza in sprejela resolucijo za zbiranje denarnih sredstev za gradnjo kapele.

To je bila prva pobuda, sledila je ustanovitev Odbora Slovencev v Washingtonu, ki so začeli z zbiranjem sredstev, saj je katedrala za izgradnjo kapele zahtevala 70 000 dolarjev. V Clevelandu so ustanovili fond in donacije so se začele vse od enega dolarja in več. Leta 1969, na 100. obletnico Baragove smrti so 19. 1. podpisali pogodbo o graditvi kapele.

Posvetitvene slovesnosti leta 1971 sta se udeležila škoda Janez Jenko in Maksimiljan Držečnik. FOTO: Bernardka Fitzsimmons

Zasnova notranjosti

V Washingtonu živeči Slovenci so pripravili brošuro o zgodovini krščanstva na Slovenskem, s pomočjo arhitektov pripravili osnutek opreme kapele in k sodelovanju povabili umetnika Franceta Goršeta. Ta je izdelal 4 marmorne reliefe – na 1. je krst princa Gorazda, na drugem je upodobljen Friderik Baraga z Indijanci, tretji ponazarja škofa Slomška z mladino, na četrtem so slovenski migranti v Združenih državah.

Leta 1969 so slovenski škofje kapeli podarili kopijo upodobitve Marije Pomagaj umetnika Leopolda Layerja, Brezijanske Marije za notranjost kapele. V njej je tudi oltarček v obliki knežjega kamna, kapela pa je po notranjosti posejana z različnimi citati Friderika Barage, Antona Martina Slomška in Ivana Cankarja.

Posvetitev

Leta 1971 je bila gradnja kapele končana, posvečena pa je bila 15. 8 . 1971. Posvetitev je bila izjemno svečan dogodek, ki je trajal 3 dni, udeležilo pa se ga je več tisoč Slovencev, ki so tja pripotovali z vsega sveta – Kanade, Avstralije, Južne Amerike, ter bogatim kulturnim programom.

»Njena 20-letnica se je praznovala veličastno, prisoten je bil tudi Lojze Peterle. Danes pa je mlajših, vernih Slovencev v ZDA čedalje manj in je tudi obisk manjši.« (Leopoldina Plut Pregelj)

Postala je središče zbiranja Slovencev, saj je v njej vsak mesec potekala slovenska maša. Le ob epidemiji je potekala prek aplikacije Zoom, po dobrem letu zaprtja pa bo maša prvič zopet v živo ravno na praznovanje njene 50-letnice to nedeljo.