Pomoč na gospodinjstvo je znašala od 100 do 1000 evrov. »Prva humanitarna finančna pomoč je bila namenjena za najnujnejše pripomočke in osnovne potrebščine, ki so jih gospodinjstva potrebovala za čiščenje in preprečevanje nadaljnje škode,« je na današnji novinarski konferenci dejal Tomažič.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. FOTO: Marko Mesojedec

Največ prošenj za pomoč iz Savinjske regije

Prošnje za pomoč so prejeli iz Škofijskih karitas Celje, Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Največ med njimi, 1446 ali 47 odstotkov, jih je iz Savinjske regije, iz območja Ljubljane in Gorenjske jih je 1239 ali 40 odstotkov, s Koroške in Podravja so prejeli 352 prošenj, iz Pomurja pa 67. »Glede na škodo je 406 stanovanj in hiš popolnoma uničenih, kar predstavlja 13 odstotkov vseh gospodinjstev, ki so zaprosile za pomoč na škofijskih karitas,« pojasnjuje generalni tajnik Slovenske karitas.

Številnim so poplave uničile domove. FOTO: Irek Dorozanski/Slovenska karitas

Doslej zbranih več kot 4,3 milijona evrov

Slovenska karitas je do zdaj zbrala več kot 4,3 milijona evrov, ki so jih prispevali posamezniki, podjetja in ustanove. Posamezniki so darovali več kot tri milijone evrov, podjetja in ustanove pa prek 1,3 milijona evrov.

Na današnji novinarski konferenci je predstavnik podjetja ebm-papst Slovenski karitas daroval 15 tisoč evrov. FOTO: Siniša Kanižaj

V zadnjih dneh prihajajo tudi denarna sredstva iz naslova nabirk po vseh cerkvah v Sloveniji. Do zdaj se je v nabirkah treh (nad)škofij (novomeški, koprski in mariborski) zbralo dobrih 292 tisoč evrov, na ostale tri še čakajo, je dodal Tomažič.

Rekorden znesek zbranih donacij, a je rekorden tudi obseg števila prizadetih

Tomažič ob do sedaj zbranih sredstvih s strani posameznikov, podjetij in ustanov ter škofij pravi: »Gre za rekorden obseg do zdaj zbranih donacij na Slovenski karitas, vendar je na žalost na drugi strani tudi rekorden obseg števila prizadetih gospodinjstev in res velikih potreb po pomoči, zato prosimo in spodbujamo še naprej vse ljudi dobre volje, da se pridružijo in pomagajo,« poziva Tomažič.

Prizadeti v poplavah lahko zaprosijo tudi za prvo humanitarno pomoč iz javnih sredstev. Zato morajo oddati vlogo do 28. avgusta. Podrobnosti najdete tukaj. 

Ljudje nam pravijo, naj še pridemo

Geštalt svetovalka in družinska terapevtka Katja Jarc, ki v okviru Slovenske karitas nudi na terenu psihosocialno pomoč prizadetim v poplavah, poudarja, da v pogovoru z ljudmi zaznava strah in žalost. »Solze kar tečejo. Hvaležni so vsakega, ki pride mimo, zlasti prostovoljcev iz vse Slovenije. Starejši si težko sami pomagajo. Mnogi med njimi so ostali brez vsega. Veliko jim pomeni, da se nekdo z njimi pogovarja, zato mi rečejo: `Pridite še´.

Katja Jarc na terenu obiskuje ljudi in jim prek pogovora pomaga, da ubesedijo svoje stiske. FOTO: Marko Mesojedec

Podpora okolice in skupnosti

Ko obiskuje družine ali posameznike, jo ti velikokrat napotijo še k drugim, saj domačini najbolj dobro vedo, kdo v kraju še potrebuje pomoč. »Ne le s starejšimi, tudi z otroki je treba govoriti o tej temi, jih spodbuditi, da kaj napišejo ali narišejo,« opozarja Jarčeva: »Najbolj pomembno je, da slišiš stisko, daš roko, objameš, če je potrebno in vlivaš moč ter pogum za naprej.« V okviru Karitas deluje tudi E-SOS, posebna spletna aplikacija, prek katere posameznik lahko zaprosi za pogovor, je še dodala Jarčeva, ki je ena od štirih tovrstnih Karitasovih svetovalk na terenu.

Poljski vojaki pomagajo postavljati mostove in čistiti struge rek

Občudovanja vredno solidarnost z našo državo je v tej preizkušnji pokazala Poljska. Za mesec dni je denimo v Slovenijo prišla poročnica in uradnica civilno-vojaškega sodelovanja Kamila Gonciarz iz mesta Kielce na jugu države, ki je skupaj z ekipo 42 vojaških strokovnjakov, pretežno gradbenih inženirjev, nastanjena v Mežici.

Poročnica Kamila Gonciarz z vojakoma pomaga pri odstranjevanju posledic poplav na Koroškem. FOTO: Marko Mesojedec

Njihova ekipa pomaga pri ponovni postavitvi poškodovanih mostov: »S sabo smo pripeljali posebno opremo in mostove, ki so primerni za gorska območja. Za postavitev enega mostu potrebujemo približno šest dni. Prav tako želimo pomagati pri čiščenju strug rek in iz njih umakniti velike skale. Ljudje v Mežici so nas zelo lepo sprejeli. Veseli so, da smo prišli in so nam zelo hvaležni,« je povedala za Družino.

Pomoč na terenu bo potrebna še kar nekaj časa. FOTO: FOTO: Irek Dorozanski/Slovenska karitas

Mladi prostovoljci pokazali družbeno odgovornost

Pomembno vlogo v tej katastrofi so prevzeli mladi karitasovi sodelavci in prostovoljci. Vodja koordinacijskega centra youngCaritas (mlade Karitas) Luka Oven je podčrtal, da so se mnogi sodelavci in prostovoljci odzvali že v prvih minutah največje vodne ujme v zgodovini Slovenije: »V teh 22 dneh je sodelovalo in pomagalo že skoraj 3000 prostovoljcev, ki so prišli pomagat na najbolj potrebna žarišča. V našem koordinacijskem centru smo koordinirali in pošiljali na teren ekipe, ki so bile sestavljene od treh do 200 prostovoljcev. Prostovoljci so nudili fizično pomoč pri čiščenju, prevoze s prikolicami, mnogi so spekli pecivo ali skuhali hrano za ljudi na prizadetih območjih.«

Del ekipe mladih prostovoljcev Karitas pod vodstvom Luke Ovna. FOTO: Marko Mesojedec

Kot v čebelnjaku

V koordinacijskem centru Mlade karitas so v času največjega navala dnevno v povprečju na državni ravni opravili med 300 in 400 telefonskih klicev ter odgovorili na 700 elektronskih sporočil. »Vsak klic ali elektronsko sporočilo smo vzeli z vso resnostjo. Zavedali smo se, da moramo biti učinkovit kanal med prostovoljci in potrebami na terenu. Hvala res vsem prostovoljcem, ki ste šli na teren,« je zaključil Oven, ki se zaveda, da bo pomoč tudi v prihodnje še potrebna, zato že snujejo idejo, kako bi zasnovali delovne skupine mladih, ki bi pod okriljem posameznih mojstrov pomagale pri obnovi uničenih domov.