Knjigo o Slovenski matici je 15. februarja 2024 predstavila urednica Ignacija Fridl Jarc (druga z leve). FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska matica svoje spoštovanje do slovenskih jezikovnih korenin izkazuje z izdajanjem kakovostnega knjižnega programa. Kot prva je z letnico 2024 izšla knjiga Slovenska matica ob 160-letnici, ki z bogatim slikovnim in pisnim gradivom pričuje o tem, koliko imenitnih slovenskih osebnosti je bilo potrebnih in kako neizmerno dolgo obdobje je moralo preteči, da smo svojo narodno kulturno in jezikovno suverenost končno lahko začeli uveljavljati v samostojni državi. Zato je Slovenska matica tudi po 160 letih delovanja še kako potrebna, da vzgaja v nas spoštljivost do preteklosti, čuječnost v sedanjosti in preudarnost za prihodnost.

Od Slomška, Bleiweisa, Coste in Levstika

Najpomembnejše pobude za razvoj slovenskega založništva je sredi 19. stoletja dal v šolskem kurikulumu skrbno zamolčani veliki Slovenec Anton Martin Slomšek. Njegovo spoznanje, da sta dvig bralne kulture in pismenosti naroda temeljni za oblikovanje narodne zavesti, je bilo zelo daljnovidno. Po Slomškovi zaslugi so bili za nastanek društva, ki bi se posvečalo izdajanju zahtevnejših del v slovenščini, najbolj zavzeti mariborski čitalničarji. Ti so zbrali tudi nekaj ustanovnih finančnih sredstev in pripravili osnutek pravil. Vse so naslovili na znamenitega urednika Kmetijskih in rokodelskih novic dr. Janeza Bleiweisa, ki je za pripravo pooblastil uglednega odvetnika, bodočega župana Ljubljane Henrika Etbina Costo. Ustanovitev Slovenske matice je s svojo kritiko o zavlačevanju in mlačnosti, ko so leta 1863 že skoraj vsi slovanski narodi imeli svoje matice, spodbujal tudi Fran Levstik. Končno je v začetku leta 1864 prišlo cesarjevo dovoljenje z Dunaja, da se Slovenska matica lahko osnuje.

Lovro Toman (slikar Ivan Frankè), prvi predsednik Slovenske matice med letoma 1865 in 1868.

Leta 2017 smo dobili zakon o Slovenski matici

 4. februar 1864 velja za njen rojstni dan, njen prvi predsednik pa je bil politik dr. Lovro Toman, tudi slovenski poslanec v takratnem državnem zboru. Vsi našteti so se združili ob ustanovitvi Slovenske matice, ki je naše najstarejše posvetno kulturno in znanstveno društvo. Fran Levstik je postal njen prvi tajnik, dr. Henrik Etbin Costa je prevzel predsedovanje Slovenske matice po Tomanovi smrti leta 1868, dr. Janez Bleiweis pa po smrti Coste leta 1875. Potem so se na predsedniškem mestu zvrstili še številni cenjeni izobraženci in ugledne javne osebnosti: Fran Levec, dr. Ivan Tavčar, akademik dr. Anton Melik, pa akademik dr. Primož Simoniti v času slovenskega osamosvajanja ter akademik dr. Milček Komelj v času, ko je bil v parlamentu leta 2017 soglasno, brez enega samega glasu proti, končno sprejet Zakon o Slovenski matici.

Stavba Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Slovensko matico so vodili prvaki slovenskega naroda

Slovensko matico so v vsej njeni dosedanji 160-letni zgodovini vodili prvaki slovenskega naroda, ugledni znanstveniki, umetniki, v zgodnjem obdobju tudi politiki, predvsem pa veliki domoljubi. Poskrbeli so, da je bilo njeno delovanje za razvoj slovenskega strokovnega in umetniškega jezika, ohranjanje narodovega spomina na zaslužne posameznike, arhiviranje rokopisnega gradiva ter prizadevanj za vsestransko kulturno omiko dobro dokumentirano. Povzetek tega delovanja je založba predstavila v jubilejni knjigi Slovenska matica ob 160-letnici.

Janez Bleiweis (slikar Ivan Frankè), predsednik Slovenske matice med letoma 1875 in 1881.

Ko je bilo potrebno narod šele široko opismenjevati

Posebej privlačna novost knjige je predstavitev Matičine portretne galerije predsednikov, ki krasijo našo glavno dvorano in sejno sobo. Različni avtorji besedil so jih predstavili v sliki in besedi, z življenjepisnimi podatki, pa tudi s podatki o njihovih portretistih, večinoma uglednih slovenskih slikarjih.

Ob tem so izčrpno predstavili tudi Matičino založniška dejavnost vse od tistih začetkov, ko je bilo potrebno narod šele široko opismenjevati, do danes, ko Slovenska matica svojo vlogo utemeljuje znotraj velike knjižne produkcije številnih založb in svojo tradicijo nadaljuje z visoko postavljenimi vrednostnimi kriteriji ter prepoznavnimi knjižnimi zbirkami, med drugim z nepogrešljivo filozofsko knjižnico, na novo vpeljano zbirko poezije Mozaiki in tudi na novo oživljeno Knezovo knjižnico.

Bogomila Kravos, Denis Poniž, Irena Avsenik Nabergoj in Ignacija Fridl na predstavitvi knjig v dvorani Slovenske matice 15. novembra 2023. FOTO: Ivo Žajdela

Dogodki Slovenske matice ob slovenski osamosvojitvi

Knjiga javnost seznanja tudi s pomembnimi potezami, dogodki in javnimi izjavami Slovenske matice ob slovenski osamosvojitvi, ko je Matici predsedoval klasični filolog akademik Primož Simoniti ter jo je kot tajnik in urednik vodil pisatelj akademik Drago Jančar. Predstavili pa so tudi zgodovino Matičine historične stavbe, ki so jo v notranjščini za praznik nekoliko osvežili.

Avtorji besedil so: Aleš Gabrič, Milček Komelj, Ignacija Fridl Jarc in Breda Ilich Klančnik, uredili pa sta jo Nada Šumi in Ignacija Fridl Jarc.

Eden od dogodkov v glavni dvorani s portreti prvih predsednikov; na dogodku 31. januarja 2023 od leve Dimitrij Rupel, Sašo Jerše, Aleš Gabrič (predsednik SM) in Ignacija Friedl (urednica SM). FOTO: Ivo Žajdela

Predsednik Slovenske matice je dr. Aleš Gabrič

Predsednik Slovenske matice je dr. Aleš Gabrič, zgodovinar, ki raziskuje slovensko novejšo kulturno in politično zgodovino. Zaposlen je na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Kot soavtor učbenikov in predsednik maturitetne komisije za zgodovino je bil zelo angažiran tudi pri prenašanju akademskega znanja v šolske klopi. Je avtor več zgodovinarskih del in številnih znanstvenih ter strokovnih prispevkov, zlasti iz zgodovine Slovencev v 20. stoletju, med temi tudi več prispevkov iz zgodovine Slovenske matice. V dejavnosti Slovenske matice se je vključil s sodelovanjem na simpozijih v njeni organizaciji in objavami prispevkov v njenih publikacijah. Glede na tematiko svojega raziskovanja je prispeval pomemben delež pri pripravi zbornika Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo. V Slovenski matici je član upravnega odbora in več njenih odsekov.

V dvorani SM predstavljajo knjige tudi druge založbe, še posebej zamejske. Tako je 17. maja 2023 tržaška Mladika predstavila knjigo tržaškega odvetnika Draga Štoke Za pravico in skupnost. Poslanstvo društva Pravnik v Trstu. Od leve: urednica Slovenske matice Ignacija Fridl, urednik Mladike Ivo Jevnikar, avtor knjige Drago Štoka, zgodovinarka Mateja Jeraj, odvetnik Andrej Razdrih. Foto: Ivo Žajdela

Dr. Ignacija Fridl Jarc je tajnica in urednica 

Dr. Ignacija Fridl Jarc je tajnica in urednica. Zaključila je študij primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavila je več kot tristo recenzij, zapiskov ter študij o sodobni slovenski in svetovni dramatiki, prozi ter gledališču. Za svoje kritiško delo je leta 2000 prejela Stritarjevo nagrado za mlado kritičarko. Sodelovala je v številnih strokovnih žirijah. Leta 2006 je doktorirala na temo Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti. Njena znanstvena bibliografija obsega obsežnejše članke o Platonovi filozofiji in o estetiki luči v antični filozofiji ter monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. V svoji poklicni karieri je delovala kot samostojna ustvarjalka s področja kulture, asistentka na Oddelku za filozofijo, vodja založniškega in oblikovalskega programa ter namestnica direktorja. S 1. majem 2018 je postala tajnica in urednica Slovenske matice. Marca 2020 je to funkcijo začasno pretrgala in prevzela naloge državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo. Po izteku mandata se je septembra 2022 vrnila na delovno mesto tajnice in urednice Slovenske matice.

Peter Rak, Morda potrebna bolj kot nekoč, Delo, 2. 2. 2024

Stavba Slovenske matice (s slovensko zastavo) na Kongresnem trgu v Ljubljani, desno stavba univerze. FOTO: Ivo Žajdela

1/10