Mirko Kovač je pred desetimi leti organiziral postavitev kipa dr. Marka Natlačena v njegovi rojstni vasi Manče pri Vipavi. Ker so borci protestirali, se je lokalna (vipavska) politika umaknila in tako do postavitve spomenika ni prišlo. Danes je postavljen ob spominskih ploščah na ljubljanskih Žalah. Mirko Kovač je porabil veliko energije, da bi Natlačena javno rehabilitiral. Letos je ob 75. obletnici umora dr. Lamberta Ehrlicha in dr. Marka Natlačena v samozaložbi izdal knjižico z naslovom Slovenska mučenca. Tako je bil spet edini, ki se je s kulturnim dejanjem ob okrogli obletnici spomnil tudi dr. Natlačena (spomin na dr. Ehrlicha se obuja vsako leto).

V knjižici je prikazal tri osebnosti. Najprej duhovnika Ivana Rejca, ki so mu, tudi na Kovačevo pobudo, leta 2002 postavili spomenik ob cerkvi v Vipavskem Križu. O njem je v ponatisnil dve besedili: cerkvenega zgodovinarja Franca Kralja in Ivana J. Štuheca. O Lambertu Ehrlichu je ponatisnil dva prispevka: besedilo o Ehrlichu iz Koledarja Družbe sv. Mohorja iz leta 1945 in besedilo Cvetke Hanuna o Ehrlichu, ki je bilo objavljeno v Zavezi.

O dr. Marku Natlačenu je objavil šest člankov. Najprej besedilo o njem iz Koledarja Družbe sv. Mohorja iz leta 1945, besedilo Ivana Ahčina iz Svobodne Slovenije (Buenos Aires, 1952), spominski zapis, ki ga je dr. Tine Debeljak objavil leta 1967, Natlačenovo literarno besedilo Ob majniških dneh, ki ga je objavil leta 1902, odlomek besedila Metoda Mikuža o konzulti in odlomek iz dnevniških zapiskov Edvarda Kocbeka o Natlačenovem umoru.

Zdenko Roter: Padle maske

Po knjigi spominov Padle maske je Zdenko Roter zdaj napisal še neke vrste nadaljevanje z naslovom Pravi obraz (založba Sever & Sever). V knjigi je opisal svoje življenje v zadnjih treh ali štirih letih, po izdaji knjige Padle maske, ki je povzročila precejšen odmev. Opisal je svoje reakcije na nekatere kritike prve knjige. Na refleksivni (komentirajoči) način se je znova dotaknil nekaterih tem v svojem življenju: partizanščine, povojnih pomorov, Udbe, sociologa religije, današnje politike.

Dobimo občutek, da je kritičen samo do tistih dogodkov, ki so podvrženi splošni kritiki (npr. povojni pomori domobrancev), nekatere dogodke, ki jih mnogi kritizirajo, pa poskuša Roter zagovarjati. Medtem, ko je v prvi knjigi opisal nekatera zakulisna dogajanja (dogovarjanja vidnih oseb glede kadrovanj) predvsem iz obdobja po letu 1990 (po demokratizaciji), naslov druge knjige Pravi obraz precej zavaja. Mnogi so namreč od Roterja pričakovali, da bo povedal več. Njegov molk je najbolj viden pri obdobju, ko je bil v letih po vojni pri Udbi zadolžen za kler (Cerkev). Knjigi je obširno spremno besedo napisal dr. Tine Hribar.