Velike Lašče so naselje na nizki vzpetini sredi valovite kraške pokrajine. Na vzpetini je že od daleč vidna župnijska cerkev Marijinega rojstva, ki je enako kot prednikom tudi sodobnikom nezmanjšan vir in navdih dejavne vere in kulture.

Zibelka slovenske književnosti

»Gora s cerkvijo sv. Ahacija in Kurešček z Marijino cerkvijo Kraljice miru sta geografska stražarja turjaških vrat, skozi katera vstopimo v velikolaško pokrajino – zibelko slovenske književnosti. Tukaj so ob toplih ognjiščih tekle zibelke velikim slovenskim omikanim možem: Primožu Trubarju Franu Levstiku, Josipu Stritarju. Poleg teh velikanov slovenske književnosti je laška dežela dala še mnogo razumnikov, duhovnikov in učiteljev, zdravnikov in sodnikov, profesorjev ter drugih javnih delavcev, celo ministra … da tu so 'slovenske Atene'. Tako zapiše Manfred Deterding, tukajšnji kronist in pedagog, in nas povede še z drugimi prijaznimi in prizadevnimi župnijskimi sodelavci in župnikom Andrejem Ojstrežem na vrhove in poti velikolaške župnije.

Župnikova želja: da bi v župniji vsak našel nekaj zase

»Ljudje v župniji radi sodelujejo in so odzivni za najrazličnejša vabila. Za pastoralno dejavnost je na voljo nov Grozdetov dom, ki vabi vse farane, da v njem najdejo svoje mesto z vključevanjem v pastoralne skupine, da skupaj gradimo živobarven mozaik velikolaške župnije,« je povedal župnik in dodal, da želi vsem, vernim, nevernim, veselim, dvomljivcem, preizkušanim, žalostnim in iščočim, da bi v župniji našli nekaj zase, da bi bili mirni, srečni in veseli.

Pod velikolaški farni zvon spada poleg velikolaške soseske Marijinega rojstva še sedem podružnic.

Foto: Jože Potrpin

Več o zgodovini, utripu župnije in njenih župljanih si lahko preberete v novi številki Družine.