Slovenski čas in otrokove pravice
Objava:
27. 05. 2016 / 12:03
Deli:
Čas branja:
1 minuta
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:29
Slovenski čas in otrokove pravice
Otrokom manjkata pravica do rojstva in neodtujljiva pravica do staršev, ugotavlja naš pisec Jože Mlakar.
22. številko našega tednika spremlja majska, že 73. številka priloge za družbo in kulturo Slovenski čas. Uvodnik Bogomirja Štefaniča z naslovom Komu v spomin? se sprašuje o smotrnosti znova odkritega spomenika Ivanu Mačku – Matiji v letošnjem aprilu, Jože Mlakar pa v prispevku ugotavlja, da so otrokove pravice »ena velika hinavščina«. Naš britanski pisec Keith Miles piše o brezposelnosti, ki je prav posebej velika nadloga za mlade. Kolumna Braneta Senegačnika je tokrat namenjena »Jugosloveniji«.
Foto: splet
Gost našega pogovora je Justin Stanovnik, ki se je z Lenartom Riharjem pogovarjal ob stoti številki revije Zaveza. Helena Janežič v prispevku predstavlja knjige o grozodejstvih zmagovalne strani v drugi svetovni vojni. V literarni prilogi ponujamo izbor pesmi, za katere upamo, da bodo naše bralce nagovorile v vsej svoji izpovedni celoti, pa tudi zapis Braneta Senegačnika.
France Pibernik iz literarnih arhivov predstavlja Truhlarjev pogled na Cankarja, Ivan Oman pa po branju knjiga Boža Repeta o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda v prispevku piše o »veliki Laži«. Zapis Draga Ocvirka je namenjen rojstvu Bližnjega vzhoda, Rok Mihelič piše o evropski identiteti, Ksenja Hočevar pa se na zadnji strani spominja jezikoslovca Franceta Vrbinca, ki je umrl v letošnjem aprilu.
Prijetno branje vam želimo!
Foto: splet
Gost našega pogovora je Justin Stanovnik, ki se je z Lenartom Riharjem pogovarjal ob stoti številki revije Zaveza. Helena Janežič v prispevku predstavlja knjige o grozodejstvih zmagovalne strani v drugi svetovni vojni. V literarni prilogi ponujamo izbor pesmi, za katere upamo, da bodo naše bralce nagovorile v vsej svoji izpovedni celoti, pa tudi zapis Braneta Senegačnika.
France Pibernik iz literarnih arhivov predstavlja Truhlarjev pogled na Cankarja, Ivan Oman pa po branju knjiga Boža Repeta o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda v prispevku piše o »veliki Laži«. Zapis Draga Ocvirka je namenjen rojstvu Bližnjega vzhoda, Rok Mihelič piše o evropski identiteti, Ksenja Hočevar pa se na zadnji strani spominja jezikoslovca Franceta Vrbinca, ki je umrl v letošnjem aprilu.
Prijetno branje vam želimo!
