V letu 2024 je minilo 250 let od izida Splošnega šolskega reda za nemške normalne, glavne in trivialne šole v vseh cesarskih in kraljevih dednih deželah (nemško Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal-, Haupt- und Trivialschulen in sämmtlichen Kaiserl. Königl. Erbländern). Dokument, objavili so ga leta 1774, je bil prvi državni zakon za področje osnovnega šolstva, ki je veljal na glavnini ozemlja današnje Slovenije. V skladu z njegovim obsegom in smotrom ga je v sodobnem jeziku mogoče opredeliti kot šolski zakonik.

Marjetka Balkovec Debevec, Matic Batič, Simon Malmenvall, Andreja Legan Ravnikar in Anton Arko. FOTO: Ivo Žajdela

Centralno voden državni šolski sistem

Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala je od leta 1740 do 1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal je od leta 1780 do 1790) je v avstrijskem delu habsburškega cesarstva začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in otroke obeh spolov od šestega do dvanajstega leta, pomenil je začetek procesa uveljavljanja obveznega in široko dostopnega izobraževanja. Nastanek šolskega zakonika je pomembno zaznamovala razsvetljenska misel, ki je poudarjala vlogo človeškega razuma in širjenje izobrazbene ravni za okrepitev učinkovitosti in bogastva države (na področju kmetijstva, vojske, davkov ...). Izid reda je vplival na tiskanje šolskih priročnikov in drugih knjig v deželnih oziroma ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznih zmožnosti in večji javni veljavi slovenskega jezika.

Simon Malmenvall, vodja projekta obeležitve 250. obletnice izdaje Splošnega šolskega reda Marije Terezije. VIR: Slovenski šolski muzej

Šolstvo kot državna skrb

Šolski red iz leta 1774 je kljub nepopolni uresničitvi prinesel korenite in dolgoročne spremembe na področju izobraževanja v srednji Evropi. Predvsem je vzpostavil javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi sloji prebivalstva. Prispeval je k utrditvi nekaterih načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o nujni dostopnosti temeljnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev.

Simon Malmenvall in Andreja Legan Ravnikar. FOTO: Ivo Žajdela

Jubilejni dogodki Slovenskega šolskega muzeja

Na počastitvi je najprej spregovoril Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja. Simon Malmenvall (Slovenski šolski muzej) je predstavil pomen Splošnega šolskega reda in jubilejne dogodke Slovenskega šolskega muzeja. Andreja Legan Ravnikar (vodja Oddelka za zgodovino slovenskega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) je osvetlila jezikovne značilnosti Splošnega šolskega reda. Matic Batič (Študijski center za narodno spravo) je podal premislek ob prevajanju Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino.

 Anton Arko (Slovenski šolski muzej) je predstavil tematsko številko revije Šolska kronika s prispevki znanstvenega simpozija ob 250. obletnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije. Anton Arko in Simon Malmenvall sta razložila koledar Slovenskega šolskega muzeja za leto 2025 s podobami izobraževanja in kulture poznega 18. stoletja. Marjetka Balkovec Debevec (Slovenski šolski muzej), je podala refleksijo o šolski reformi Marije Terezije ob stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja in napovedala jubilejno temo v letu 2025, ta bo namenjena obletnici mature.

Marjetka Balkovec Debevec. FOTO: Ivo Žajdela

1/5