V soboto, 6. septembra, je bilo v Ludbregu, v znamenitem romarskem središču Predragocene Jezusove Krvi, blizu Varaždina, že peto slovensko hrvaško srečanje. Zbralo se je več deset tisoč romarjev, ki so se udeležili procesije z relikvijami in mašo na prostem, na koncu pa so obnovili posvetitev Jezusovemu srcu in zapeli zahvalno pesem. Srečanje je potekalo pod sloganom Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi krvi oziroma Skupna vera nas, kljub razlikam, povezuje v eno družino. Najprej je vernike nagovoril zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić, ki se je zahvalil župniku Josipu Đurkanu in organizatorjem srečanja. "Ni nam zapuščen samo otipljiv simbol, ki ga tukaj varujejo več stoletij, ampak v prvi vrsti simbol žive vere, ki več stoletij živi v ljudeh, v naši krvi, v našem telesu, v našima narodoma, v hrvaškem in slovenskem." V Ludbregu se je namreč leta 1411 med mašo vino spremenilo v kri.

"Povezujejo nas močne vezi vere, pa tudi globoke vezi naše pripadnosti družini slovanskih narodov, globoke vezi naše slovanske kulture in vrednote našega dragocenega duhovnega in narodnega izročila," je v pridigi, v kateri sta se prepletali slovenščina in hrvaščina, poudaril celjski škof Stanislav Lipovšek.

Celjski škof je omenil nekaj ljudi, ki so v preteklosti povezovali naroda: blažene Drinske mučenke, med katerimi sta bili dve Slovenki, kandidata za blaženega, Velenjčana p. Vendelina Vošnjaka, prvega provinciala nove hrvaške frančiškanske province, v Štanjelu rojenega in v Zagrebu umrlega duhovnika Antona Mahniča, škofa na Krku, za katerega že poteka postopek beatifikacije ter Josipa Srebrniča iz Solkana, ki je tudi bil 40 let škof Krku. "V Sloveniji, in še posebej v mariborski metropoliji, pa ne bomo nikoli pozabili izredna znamenja bratske povezanosti, sočutja in dobrote, ki so je bili deležni naši duhovniki in redovniki, ki so jih Nemci leta 1941 izgnali iz njihovih župnij in jih okrog 350 pripeljali v Zagreb in v Slavonko Požego. Tukaj se je zanje posebej zavzel takratni zagrebški nadškof, pozneje kardinal Alojzije Stepinac, ki je s svojimi sodelavci poskrbel, da so bili duhovniki –begunci – bratsko sprejeti. Bili so z vsem preskrbljeni in razmeščeni po različnih župnijah zagrebške nadškofije, kjer so pomagali v dušnem pastirstvu, lepo preživeli vojna leta in se po vojni vrnili na svoje domače župnije," je s hvaležnostjo dejal škof in pojasnil, da mu je o tem pripovedoval domači župnik, g. Martin Lupše. Nato je nadaljeval: "Cerkev v Sloveniji, posebej v mariborski metropoliji, bo vedno hvaležna Cerkvi na Hrvaškem, da ste nam pomagali pri vzgoji in izobraževanju semeniščnikov in bogoslovcev, posebno ko ste sprejemali semeniščnike v Pazinu, v Zadru in na Visoki bogoslovni šoli v Đakovem."

Vezi med slovenskimi in hrvaškimi verniki je toliko, da jih v eni pridigi ni mogoče našteti vseh. Škof Lipovšek je omenil še hrvaško dominikansko provinco s samostanom in dvema župnijama - v Žalcu in Petrovčah.


Poleg celjskega škofa se je srečanja udeležil tudi predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, in povabil na slovensko-hrvaško srečanje v Stično - to bo čez dve leti.

Po slovesni procesiji z predragoceno Kristusovo krvjo je bila maša. Daroval jo je zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić, pridružili pa so se mu še slovenski škofje celjski Stanislav Lipovšek, novomeški Andrej Glavan, murskosoboški Peter Štumpf, koprski Jurij Bizjak in koprski upokojeni škof Metod Pirih, varaždinski škof Josip Mrzljak ter več deset hrvaških škofov. Molitev in bogoslužje sta bila v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri maši pa je zapel tudi mešani cerkveni pevski zbor iz Odrancev.Kot je povedal škof Lipovšek, je pobuda, da bi se slovenski in hrvaški kristjani vsako drugo leto srečevali, "na skupnih romanjih ter utrjevali naša vero, medsebojno povezanost in bratsko sodelovanje", med pripravo na Srednjeevropski katoliški dan v Mariazellu v Avstriji. Prvo srečanje je bilo leta 2003 v Mariji Bistrici, nato leta 2005 na Brezjah, čez dve leti na Trsatu, leta 2011 na Ptujski gori, 6. septembra 2014 pa v svetišču Predragocene Krvi Kristusove v Ludbregu.




Fotografije: Tatjana Splichal


Vir: SŠK, Radio Ognjišče