S slovesno sveto mašo, ki jo je vodil papež Benedikt XVI., se je včeraj v Vatikanu pričelo zasedanje škofovske sinode za Bližnji vzhod. Prvikrat se bo skoraj vseh stodvajset območnih cerkvenih voditeljev na mednarodnem škofovskem zasedanju sestalo s papežem Benediktom XVI. Dvotedensko zasedanje, ki se ga udeležujejo tudi najpomembnejši predstavniki vatikanske kurije, bo osredotočeno na krščansko manjšino, ki v svojih deželah večinoma živi s precejšnjimi težavami. Namen sinode je med drugim omenjeni manjšini ponuditi vso podporo vesoljne Cerkve.

To je že 24. škofovska sinoda, odkar je ob zaključku drugega vatikanskega cerkvenega zora tovrstna zasedanja uvedel papež Pavel VI. kot orodje kolegialnosti svetovnih Cerkva. Bližnjevzhodne sinode se udeležuje sto petinosemdeset članov, od tega jih sto štirideset prihaja iz vzhodnih Cerkva, ki so priključene Rimu, štirinajst pa jih na svojih območjih vodi latinske škofije.

V dolgi procesiji pred začetkom včerajšnjega slovesnega bogoslužja je v baziliko sv. Petra v Vatikanu vstopilo devet katoliških patriarhov, devetnajst kardinalov, petinsedemdeset nadškofov in petinsedemdeset škofov. Ob začetku slovesnosti sta oba sinodalna predsednika – prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri in sirsko-katoliški patriarh Ignace Youssif III. Younan – zbrano skupnost poškropila z blagoslovljeno vodo. Mašna slovesnost je večinoma potekala po latinskem obredu, vključenih pa je bilo tudi nekaj vzhodnocerkvenih dejavnikov.

Poleg predstavnikov latinskega obreda se sinode udeležujejo tudi vrhovni predstavniki šestih z Rimom povezanih vzhodnih Cerkva: kaldejske, maronitske, melkitske, koptske, sirske in armenske.

Papež Benedikt XVI. je v svojem nagovoru izrazil nujno potrebo po človeka dostojnem življenju za kristjane sredi delno dramatičnega položaja v nekaterih državah na Bližnjem vzhodu. Bližnjevzhodnim kristjanom bi bilo po papeževem menju potrebno omogočiti, da še naprej kot 'živi kamni' prebivajo v svetopisemskih krajih. Človekova pravica je, je pojasnil papež, da človek dostojanstveno prebiva v svoji domovini. Mir in pravičnost pa sta pogoja, brez katerih sožitje vseh prebivalcev na tem območju ni mogoče.

Pri tem bi morala pomagati tudi mednarodna skupnost, tako da bi se konstruktivno zavzemala za mirovne rešitve. Svoj prispevek bi lahko primaknila tudi ostala verstva, predvsem s spodbujanjem duhovnih in kulturnih vrednot ter z zavračanjem vsakršne oblike nasilja.

Prva škofovska sinoda za Bližnji vzhod je pomemben dogodek za celotno svetovno Cerkev, saj gre za sedanjost in prihodnost Cerkve na območjih, od koder izhaja krščanstvo. To je zemlja Abrahama, Izaka in Jakoba, zemlaj izgona Izraelcev in njihove vrnitve iz izgnanstva, dežela templja in prerokov, zemlja, kjer je Marija rodila Jezusa, je v včerajšnjem nagovoru dejal sveti oče.

Cilj tega sinodalnega zborovanje je po papeževih besedsh pretežno pastoralni. Čeprav se ne morejo ne zmeniti za kočljivo in včasih dramatično družbeno in politično situacijo v nekaterih deželah, se pastirji Cerkve na Bližnjem vzhodu želijo osredotočiti na vidike njihovega poslanstva. Ta priložnost je ugodna za konstruktivno nadaljevanje dialoga z judi, s katerimi nas neločljivo povezuje dolga zgodovina zaveze, prav tako pa tudi z muslimani, je dejal sveti oče. Katoličani na Bližnjem vzhodu morajo po papeževih besedah kljub vsem napetostim in sporom ostati 'znamenje in orodje enotnosti in sprave'.

Po sveti maši je Benedikt XVI. skupaj z verniki molil opoldansko molitev angelovega češčenja. Vse vernike je pozval, naj molijo, da bi zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod obrodilo bogate sadove, nato pa je nekaj besed namenil pomenu molitve rožnega venca, ki mu je posvečen mesec oktober. Molitev rožnega venca je, kot je dejal papež, sicer starodavna, a vedno nova, je molitev srca, v kateri ponavljanje Zdrave Marije pozornost in naklonjenost usmerja k Jezusu ter v kateri se molivec na svojo in našo Mater obrača z zaupanja polno prošnjo.