Slovesno ob prazniku sv. Hieronima v Kopru
Slovesno ob prazniku sv. Hieronima v Kopru
Ob prazniku svetega Hieronima smo se razveselili tudi novega slovenskega prevoda Govorov v čast sv. Hieronimu Petra Pavla Vergerija Starejšega. V njem se srečujeta krščanska in humanistična dediščina našega prostora. Hieronim nam ostaja zgled učenosti, svetosti in predanosti Božji besedi, je poudaril škof Štumpf: »Znanje naj nas vodi k Bogu in oblikuje naše življenje. Hieronim je bil nemirni romar duha in vere.« V nenehnem iskanju Boga je prepotoval veliko krajev, nazadnje pa se umaknil v Betlehem. Vedel je, da brez odpovedovanja sebi ne more storiti ničesar za Boga.
Resnica in ljubezen
Hieronimova zavzetost za resnico je bila velika, njegov značaj pa težak. Prav zato nam govori tudi danes: »Brez odpovedovanja sebi lahko tudi resnica, do katere smo se dokopali, postane diktatorska.« Resnica brez ljubezni lahko postane sredstvo nadvlade, če pozabimo, da je Kristus ljudem vedno daroval ljubezen zastonjsko. Boga ljubimo zato, ker je on nas ljubil prvi. O njem ne moremo spoznati vse resnice, saj smo ljudje, Bog pa je večen in neskončen. Lahko pa ga ljubimo z vsem srcem. »Modrost uravnava odnos med ljubeznijo in resnico.« Zato je modrost velik dar Svetega Duha.
Škof Štumpf: »Modrost uravnava odnos med ljubeznijo in resnico.« FOTO: Božo Rustja
Sveto pismo, ki postane življenje
Sveti Hieronim je modrost iskal v molitvi, odpovedovanju sebi ter v branju in premišljevanju Božje besede. »Kdor je prijatelj Svetega pisma, je prijatelj z Bogom in zato tudi prijatelj modrosti.« Toda poznavanje Svetega pisma samo po sebi še ni dovolj. Apostol Pavel Timoteja spodbuja, naj ga uporablja za poučevanje, svarjenje, poboljševanje in vzgojo v pravičnosti. Tudi Hieronim je Božjo besedo, ki jo je razlagal, skušal konkretno živeti, je nadaljeval škof: »Modrost lahko pride do svojega učinka samo, če je vidna v delih.« Zato znanje o veri še ne pomeni svetosti. Svetost nastaja takrat, ko Božja beseda oblikuje naše odločitve in naša dejanja.
Božja beseda v našem jeziku in življenju
Prve korenine slovenskega naroda so povezane z bogoslužnimi knjigami in Svetim pismom, je podčrtal koprski škof. Danes je Sveto pismo dostopno skoraj vsakomur, tudi prek telefona in različnih aplikacij, vendar je njegov jezik mnogim postal tuj. »Visokoleteče besede gredo mimo ušes in srca.« Zato Cerkev potrebuje ljudi, ki bodo Božjo besedo znali govoriti razumljivo in predvsem živeti. Jezus nas opominja, da pred Bogom ni mogoče sprenevedanje: človek je pred njim to, kar je v srcu in dejanjih. »Iskrenost pred Bogom je pogoj za naše duševno in duhovno zdravje.«
Kristusova beseda domuje v mojem srcu?
Živimo v nemirnem času, v katerem je veliko razdraženosti, hrupa in strahu. Prav zato potrebujemo bližino Božje besede, je zbranemu občestvo položil na srce škof Štumf: »Sveto pismo mi lahko pomaga, da postanem Božji človek, pripravljen za vsako dobro delo.« Vprašamo se lahko: Kje je doma moje Sveto pismo? Ga odpiram vsak dan? Je Kristusova beseda doma v mojem srcu ali je Sveto pismo le zaprašeno na polici? Sveti Hieronim nas spodbuja, naj postajamo »Kristusova knjižnica« – ljudje, v katerih Božja beseda ni samo shranjena, ampak živi. Zato ga, tako škof Štumpf, prosimo: »V nas vžgi ogenj ljubezni do Svetega pisma, da bomo vredni Božje modrosti in nekoč s teboj blagodejne večnosti pri Bogu.«
Maši je sledil še pogovorni večer, na katerem je zbrane pozdravil škof Štumpf. FOTO: Božo Rustja
Po maši so v rotundi bl. Elija pripravili še dogodek, posvečen svetemu Hieronimu in koprskemu humanistu Petru Pavlu Vergeriju Starejšemu. Ob knjigi »Govori v čast svetemu Hieronimu. Srednjeveške legende o svetem Hieronimu« sta o Hieronimovi dediščini, humanizmu in živem izročilu besede govorila prevajalka Anja Božič in urednik br. Jan Dominik Bogataj, pogovor pa je povezoval Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Na fotografiji z leve: vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper Peter Štoka, prevajalka Anja Božič in urednik br. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Božo Rustja



