Njegov prevod svetega pisma, Vulgata, je stoletja veljal za temelj zahodne krščanske kulture, za njeno razumevanje pa so bili izrednega pomena tudi drugi Hieronimovi spisi in obsežen korpus pisem. Prav pa je, da Hieronimov praznik s posebnim ponosom slavimo prav Slovenci, saj je njegova izredna osebnost še kako povezana našim prostorom – kar jasno odražajo številne posvetitve cerkva, pogoste Hieronimove upodobitve na naših tleh, pa tudi nekatera književna dela iz različnih obdobij literarnega ustvarjanja.

Upodobitev sv. Hieronim na Carpaccievi novo-restavrirani oltarni pali v koprski stolnici. FOTO: Osebni arhiv 

Stridon in današnje slovensko ozemlje

Navezanost na Hieronima v tem prostoru v prvi vrsti izhaja iz tradicionalnega prepričanja, da se je Hieronim rodil nekje v bližini. Za svoj rojstni kraj namreč sam navede kraj Stridon, za katerega pravi, da so ga že v njegovem času porušili Goti, nahajal pa naj bi se »na meji rimskih provinc Dalmacije in Panonije«. Glede natančne umestitve tega kraja si raziskovalci še danes niso enotni in številne teorije pa pravijo tudi, da bi se Stridon lahko nahajal na območju današnje Slovenije. Najpomembnejši slovenski raziskovalec te hipoteze je dr. Rafko Valenčič, ki je v svojih študijah obravnaval različne možne lokacije mesta Stridon na Krasu, Notranjskem in v vzhodni Istri, kjer se nahajajo tudi številne cerkve posvečene sv. Hieronimu, s svetnikovimi oltarji ali upodobitvami.

Grb družine Vergeriji na pročelju koprske stolnice. FOTO: Anja Božič 

Hieronim in koprski humanizem

Ne glede na to, kje točno je v resnici stala Hieronimova rojstna hiša, je mnoga stoletja dolg obstoj posebne pobožnosti do tega svetnika na naših tleh možno razbrati tudi na podlagi nekaterih književnih del. Takšen, a do sedaj še malo raziskani odraz čaščenje sv. Hieronima so dela humanista Petra Pavla Vergerija Starejšega, rojenega v drugi polovici 14. stol. v Kopru. Gre za v tujini precej bolj slavnega daljnega prednika Trubarjevega škofa Vergerija, a sorodstvena povezava med njima ni znana. Peter Pavel Vergerij Starejši se je v mladosti študiral in poučeval na univerzah v Padovi, Bologni in Firencah, kasneje deloval na papeškem dvoru in se udeležil koncila v Konstanci, drugo polovico svojega življenja pa je preživel na dvoru ogrskega kralja Sigismunda v Budi (današnja Budimpešta). Njegov opus zajema številna in nadvse raznovrstna dela –pomembno pedagoško razpravo, zgodovinske spise, politične razprave, obsežen korpus pisem in govorov – in prav ti so povezani s Hieronimom.

Vergerij se je namreč Hieronimu posebno zaobljubil v veri, da je svetnik njega in njegovo družino zaščitil na begu med vojno med Benečani in Genovčani, ki je pustošila v okolici Kopra leta 1380. Ker mu revščina drugega ni dopuščala, se je odločil da bo Hieronima na njegov god vsako leto počastil z javnim govorom v njegovo čast, v govorih pa pravi tudi, da je bilo slavnostno obhajanje Hieronimovega praznika že družinska tradicija, ki so jo udejanjali njegovi starši in predniki. Takole pravi v enem od svojih govorov:

Dokler so jim premoženje in okoliščine dopuščale, so imeli moji starši na ta ustaljeni praznik navado (tega običaja pa so se spominjali tudi pri svojih starših), da so, potem ko so opravili sveti obred, kakor se spodobi in kot so bili vajeni, pripravili slavnostno gostijo za reveže. Najprej so poskrbeli zanje in šele nato za prijatelje, sorodnike in domače, s čimer so pri slednjih želeli vzbuditi pobožnost, pri prvih pa veselje. Vse dokler so imeli za to sredstva, so se [moji starši] trudili, da bi vsi delili njihovo veselje. Ta dan smo veselo praznovali tako z drugimi kot v družinskem krogu. Odkar pa je sovražna usoda z vojno vihro zasukala stvari po svoji volji, je ostal le še namen, običaj pa je ugasnil. A ker v svoji revščini ne morem ničesar ponuditi, sem se odločil, da bom vsako leto do konca svojega življenja pred zborom najuglednejših meščanov obnavljal Hieronimova slavna dejanja in sijajne zasluge. In če se mi bo usoda kdaj vendarle nasmehnila, bom vsekakor nadaljeval z našim starodavnim družinskim običajem. (Sermo 5)

Edini portret Petra Pavla Vergerija Starejšega v iniciali, s katero se začne njegova pedagoška razprava v rokopisu Ms. Rawl. G. 47 (fol. 51), ki ga hrani oxfordska knjižnica Bodleian. FOTO: Osebni arhiv 

Vergerij Starejši se v svojih govorih dotakne tudi Hieronimovega rojstnega kraja. Pravi, da ne verjame, da bi bilo mogoče Stridon enačiti z mestom Sdregna (današnji Zrenj, nekaj kilometrov prek hrvaške meje, nedaleč od Buzeta), kot so sicer namigovali nekateri italijanski učenjaki 14. stoletja. A ne glede na to, Hieronima vztrajno nagovarja kot rojaka (lat. coindigena), ki se je rodil v neposredni bližini, zaradi česar morajo biti njegovi someščani še posebej ponosni. Enega od govorov naj bi v resnici imel nekje v bližini rojstnega mesta, Kopra, in v njem pravi:

Kakršnakoli že naj bo resnica, se tisti, ki smo radi sprejeli trditve glede njegovega rojstnega kraja v bližini, zdaj bahamo s tako slavnim rojakom, in upamo, da bomo pred Bogom v njem našli naklonjenega zavetnika, saj nas veže neke vrste zemeljsko poznanstvo in bližina rojstnih krajev.

Danes se je ohranilo deset takšnih javnih govorov, ki jih je imel Peter Pavel Starejši v čast Hieronimu med letoma 1392 in 1408 – vsaj tako sta datirana najzgodnejši in najpoznejši govor, morda pa je bil vmes še kakšen, ki se ni ohranil. Govori so napisani v izpiljeni ciceronijanski latinščini, kakršno je Vergerij prisojal tudi Hieronimu. Cerkvenemu očetu namreč slavi predvsem kot neutrudnega pisca, prevajalca in učenjaka, ki pa je vse svoje znanje z ustvarjanjem prevodov in komentarjev svetih tekstov posvetil v korist Cerkve in njenega občestva. Tako je Vergerij Hieronima upodobil kot ideal harmonije med krščanstvom in klasično učenostjo, ki naj se ne izključujeta, temveč raje sodelujeta za višje dobro, Hieronima pa je tako postavil za zavetnika humanistov in klasične izobrazbe.

Anja Božič, raziskovalka Vergerijevih govorov v kapeli sv. Hieronima s freskami Benozza Gozzolija v Montefalcu FOTO: Osebni arhiv 

Besede Petra Pavla Vergerija o Hieronimu v slovenščini

Vrnimo se nazaj k slovenskemu prostoru. Ker je sv. Hieronim velja tudi za zavetnika prevajalcev, je prav, da danes povemo še, da je sedaj mogoče vseh deset govorov Petra Pavla Vergerija Starešega v čast Hieronimu brati tudi v slovenščini. Njihov prevod je izšel pri založbi KUD Logos, skupaj s spremno študijo, ki besedila literarno-zgodovinsko umesti in dodatno osvetli Vergerijeve misli v zvezi s Hieronimovo povezanostjo z našim prostorom. Tako si lahko k srcu vzamemo še nekaj besed, ki jih je prav na današnji dan pred več kot šestimi stoletij izgovoril ta slavni koprski humanist nekje v bližini:

Veselimo se torej in praznujmo ta slovesni dan z veseljem v srcu in v prizadevanjih za dobra dela. Čeprav moramo na zemlji namreč častiti vse svetnike, ki so se Bogu zdeli vredni časti v nebesih, in praznujemo njihove rojstne dneve – s smrtjo so se namreč rodili mnogo bolje kot z rojstvom –, moramo še posebej mi, prebivalci te dežele, Hieronimovo rojstvo praznovati s posebno skrbjo in toliko večjo ljubeznijo; da bomo prav mi, ki danes živimo blizu njegovega svetnega bivališča, po njegovih priprošnjah postali tudi sorodniki njegove nebeške rodbine. (Sermo 6)

Inštitut za patristične študije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani na današnji god sv. Hieronima pripravlja dogodka v Ljubljani in Kopru.