Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Katere šmarnice bomo brali letos?

Za vas piše:
Katja Zver
Objava: 20. 04. 2024 / 06:00
Oznake: Mladi, Molitev, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.04.2024 / 06:51
Ustavi predvajanje Nalaganje
Katere šmarnice bomo brali letos?
Kmalu bomo vstopili v Marijin mesec, ko smo še posebej povabljeni, da poglobimo odnos z nebeško Materjo. FOTO: Arhiv Družine

Katere šmarnice bomo brali letos?

Bliža se maj, Marijin mesec, ko po župnijah prebiramo šmarnice. Slovenski katehetski urad vsako leto izbere zbirko zgodb za otroke in odrasle, poleg njih pa izidejo še marsikatere druge zbirke, namenjene šmarničnemu branju. Zbrali smo različne predloge za šmarnično branje, ki jih lahko izberete za branje v župniji ali doma.

Slovenski katehetski urad je po pooblastilu Slovenske škofovske konference (SŠK) za letošnje leto izbral šmarnice za otroke z naslovom Tvoj talent šteje – zgodbo o misijonarju Andreju Majcnu avtorice Barbare Kastelec.

FOTO: Salezijanska založba Salve

Šmarnice za otroke z naslovom Tvoj talent šteje so nastale v letu, ko obeležujemo 120 let od Majcnovega rojstva (1904), 25 let od njegove smrti (1999) in 100 let od njegovega prihoda na ljubljanski Rakovnik (1924). V zgodbah spremljamo misijonarja vse od njegovih otroških let do pogumnega misijonskega delovanja v Vietnamu. Njegovo neomajno zaupanje v Božjo previdnost in priprošnjo Marije Pomočnice se kaže v povsem vsakdanjih odločitvah, neutrudnem oznanjevanju sredi veri nenaklonjenega sveta in vztrajnem pričevanju o Božji ljubezni. Kot gradivo za otroke je na voljo plakat Majcnove misijonske poti z nalepkami. Šmarnice bodo izšle pri založbi Salve.

Šmarnice tudi za odrasle

Slovenski katehetski urad je izbral tudi šmarnice za odrasle o Božji služabnici Cvetani Priol z naslovom Naj ti bom nežni rdeči cvet. Njihov avtor je cistercijan p. Branko Petauer. Spoznavali bomo zgled Božje služabnice Cvetane, imenovane »misijonarka na bolniški postelji«. Zgodbe prikažejo rast njene vere od mladih let do preizkušnje bolezni, ki jo je približala Bogu. S svojim delom in trpljenjem je pričevala o veličini Božje ljubezni. Njen zgled nas vabi, da stopimo na pot svetosti tukaj in zdaj. Šmarnice bodo izšle pri Celjski Mohorjevi družbi.

FOTO: Zajem zaslona/Celjska Mohorjeva družba  

Šmarnice v Krškem. FOTO: Arhiv Družine 

Pestra ponudba šmarnic za otroke

Celjska Mohorjeva družba je za otroke pripravila šmarnice z naslovom Na začetku je bila škatla avtorice Saške Ocvirk, ki so nastale v letu molitve.

FOTO: Zajem zaslona/Celjska Mohorjeva družba

Zgodbe so nabrane iz škatle, ki jo na sobotno druženje otrok prinese sestra Marta. Otroke spodbudi, da vanjo vržejo listke s svojimi molitvenimi nameni. Naučijo se, da je molitev lahko zahvala, prošnja ali slavljenje, da je drugačna pri vsakem človeku, vedno pa globoko povezana z njegovim notranjim doživljanjem. V iskrenih, humornih, ganljivih in navdihujočih zgodbah, izročenih naši nebeški Materi Mariji, se prepozna vsak otrok, starejši se po njih otrokom laže približajo, vsi skupaj pa se na koncu povežemo v molitveno skupnost, ki jo simbolizira kelih molitve – kelih, ki ga vsi polnimo in v trenutkih stiske vsi iz njega pijemo.

Tukaj sem, Jezus

Pri založbi Iskreni bodo v kratkem, 22. aprila, izšle zabavne, zanimive in poučne šmarnice Tukaj sem, Jezus, ki so sicer v prvi vrsti namenjene otrokom, a bodo navdušile tudi odrasle. V 31 šmarničnih zgodbah avtorica Lucija Čakš spretno prepleta življenjsko zgodbo p. Ivana Žužka z zgodbo vrana Pavleta in pikapolonice Ive, ki otrokom izmenično pripovedujeta o preizkušnjah, spoznanjih, naukih in zabavnih prigodah p. Ivana Žužka.

FOTO: Zajem zaslona/Založba Iskreni 

Šmarnice - vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast

O šmarnicah je prof. Marijan Smolik zapisal: »Slovenskega maja si ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast.« Pobožnost te vrste poznajo tudi drugod po svetu, pri nas pa je leta 1855 dobila izvirno ime po cvetlici, ki ta mesec cvete po naših gozdovih in vrtovih.

FOTO: Tatjana Splichal 

Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji.

Prve šmarnice so obhajali leta 1851 v ljubljanskem bogoslovju, ime pa je pobožnost dobila po naslovu knjige Šmarnice Janeza Volčiča iz leta 1855.

Kupi v trgovini

Velika slika - Zdrava Marija, molitev, bel okvir (Blagor)
Uokvirjene slike A4
21,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh