Jezuit, dominikanec in frančiškan so hodili po prašni cesti in razpravljali o veličini svojih redov. Nenadoma se pred njimi prikaže podoba Svete družine, z Jezusom v jaslih ter Marijo in Jožefom, ki molita nad Božjim Detetom.

Frančiškan pade na tla, v osuplem čudenju nad podobo Boga, rojenega v takšni revščini.

Dominikanec pade na kolena v češčenju čudovitega odseva Svete Trojice v Sveti družini.

Jezuit pa stopi do Jožefa, ga objame okoli ramen in vpraša: »Sta z Marijo že kaj razmišljala, kam ga bosta poslala v šolo?«