Župnija Smlednik je 9. maja zvečer v dvorani kulturnega doma pripravila »okroglo mizo« o velikem rojaku duhovniku, gorniku in skladatelju Jakobu Aljažu ob 180. obletnici njegovega rojstva. Rodil se je 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, krščen je bil v Smledniku, kjer je obiskoval osnovno šolo in pel novo mašo.

Na te in druge dogodke v Aljaževem življenju, predvsem pa na njegovo pokončnost in slovensko narodno zavest, spoznanje in pravilno presojanje duha časa ter najdenje pravih odgovorov na nekdanje zahtevne družbene razmere, delo na kulturnem, planinskem in organizatorskem področju, je v uvodu v kulturni večer spomnil domači župnik David Jensterle.

Smleški župnik David Jensterle je v uvodu v kulturni večer poudaril, v čem nam je duhovnik Jakob Aljaž lahko zgled tudi danes. FOTO: Jožef Pavlič

Celovit pogled na Aljaža je za njim v pogovoru z moderatorko Petro Bandelj odstrl gost večera Dušan Škodič, avtor zelo skrbno in natančno napisane dokumentarne knjige Triglav je naš.

Moderatorka večera Petra Bandelj je Dušanu Škodiču, avtorju knjige Triglav je naš, postavila številna kar izzivalna vprašanja. FOTO: Jože Pavlič

Predvsem je spomnil na Aljaževo daljnovidnost, ko je za vsega en goldinar od dovške občine kupil vrh Triglava in nanj postavil pločevinasti stolp, bistroumnost pri reševanju zapletenih vprašanj lastništva nad našimi gorami, samega dostopa vanje in zidave koč, ko so v Triglavskem pogorju »gospodarili« Nemci, ter pogum, ko je šlo za očaka Triglav in vrhove krog njega.

Temeljit zgodovinski vpogled v vse to in drugo daje omenjena knjiga. Avtor je zanjo, ko ni bilo na voljo razpoložljivih domačih virov (uničil jih je požar) segel ponje na tuje, celo v Innsbruck.

Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš, je za knjigo zbral veliko dokumentarnega gradiva. FOTO: Jožef Pavlič

V pogovoru z moderatorko Petro je na zelo živahen, pregleden in zanimiv način spregovoril o zaslugah Jakoba Aljaža ne le za to, da je Triglav postal in ostal naš – slovenski, marveč tudi na ljubezen do gora pri Slovencih, navdušeno hojo v hribe in razvoj alpinizma pri nas. Prav posebej pa tudi na pisanje o tem in dejavnostih Planinske zveze Slovenije.

Vidni spomin na Jakoba Aljaža bodo njegovi občudovalci Smledničani ohranili ne le v njegovem doprsnem kipu, marveč tudi v načrtovanem spomeniku. Številna udeležba na kulturnem večeru, razvnet pogovor moderatorke Petre z avtorjem knjige in dejstvo, da je bil Jakob Aljaž njihov rojak, so bili najtrdnejši porok, da duh Jakoba Aljaža še veje tudi pod Šmarno goro. Ob njih pa tudi umestna, modra in spodbudna beseda kulturno zelo ozaveščenega župnika Davida.