Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Smrt in vstajenje

Franci Petrič
Za vas piše:
Franci Petrič
Objava: 10. 04. 2025 / 08:46
Oznake: Beseda med nami
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.04.2025 / 08:51
Ustavi predvajanje Nalaganje
Smrt in vstajenje
Velikonočni praznik je s svojim sporočilom vedno aktualen, ker odgovarja na vprašanje o smrti. FOTO: Tatjana Splichal

Smrt in vstajenje

»Smrt ni najhujše zlo. Vsak dan ji gledamo v oči. Toda zlo je vzrok smrti. Proti temu se moramo bojevati.« Te besede ameriške redovnice Ite Ford, mučenke iz Salvadorja, ki je svoje življenje darovala za Jezusa in njegov evangelij v preganjanju leta 1980, so lepa popotnica za razumevanje časa, v katerem živimo.

Tudi v minulem letu so bili kristjani najbolj preganjanja verska skupnost v svetu. Od Nigerije, Sirije, prek Pakistana do Severne Koreje in Kitajske se srečujemo s pričevanji o mučeništvih zaradi vere v Jezusa. Vse to nas lahko navdaja s strahom pred smrtjo. A vsako leto nas velika noč spomni, da je šel skozi trpljenje tudi Kristus in premagal smrt. Njegova zmaga na križu in njegovo vstajenje sta poroštvo našega vstajenja in prihodnje slave. Letos zaznamujemo v Evropi konec druge svetovne vojne, ki je za Slovenijo zaradi revolucije pomenila najhujšo morijo vseh časov. Koliko mučencev je dobil naš narod v tistem času, ve samo Bog. Vsi mučenci so umirali z vero v večno življenje. Kako pa je z našo vero v vstajenje?

Vsako leto nas velika noč spomni, da je šel skozi trpljenje tudi Kristus in premagal smrt.

Nekje sem bral, da 30 % današnjih kristjanov, ki hodijo v cerkev, v Kristusovo vstajenje ne veruje. No, saj jih 10 % ni verjelo niti v apostolskem zboru (do Tomaževega vzklika »Moj Gospod in moj Bog!«). Pisatelj Alojz Rebula je nekoč zapisal, da verjeti v vstajenje pomeni verjeti v neko neznanskost, kakor na primer v Kristusovo božanstvo ali v njegovo navzočnost v evharistiji. A ta vera temelji na zgodovinskem sporočilu, ki ga nobena filologija ni mogla spodmakniti: na štirih evangelijih. Če v Janezovem evangeliju bereš strani o vstalem Kristusu, se počutiš v nečem prozornem in neizpodbitnem, v nekakšnem prečistem ozračju kakor iz sonca in skal, pravi Rebula. Čutiš: berem resnico. Krščanstvo stoji in pade s Kristusovim vstajenjem.

Velikonočni praznik je zato s svojim sporočilom vedno aktualen, ker odgovarja na vprašanje o smrti. Človek misli na smrt. Kljub temu da je sodobni način življenja tak, kakor da ne bomo nikdar umrli, je smrt neizpodbitno dejstvo, je gotovost nad vsemi gotovostmi. Človeška misel pa se že od začetkov zavedanja ukvarja z vprašanjem: čemu smrt in kakšno je zdravilo proti smrti? Kolikokrat se je ob smrti ljudi, ki so nam blizu, tudi nam zastavilo vprašanje: zakaj umreti?

Krščanstvo ponavlja, da je edini odgovor na vprašanje o smrti smrt Boga v Jezusu Kristusu.

Krščanstvo ponavlja, da je edini odgovor na vprašanje o smrti smrt Boga v Jezusu Kristusu. Bog je umrl, da je premagal smrt. Velika noč nam kaže prazen grob. Iz groba pa slišimo besede: »Kaj iščete živega med mrtvimi. Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.« To je novost, ki napolnjuje srca z lučjo, veseljem in mirom. Porajajo se nam sicer vprašanja in sodobni oznanjevalci nam ponujajo »drugačne«, bolj »razumne« rešitve. A dejstvo ostaja isto: Jezus je vstal. In ta izkušnja se potrjuje v pričevanju sodobnih mučencev. Naj nas njihov zgled in priprošnja spremljata, da bomo tudi mi pogumno oznanili veselo novico o odrešenju, ki nam ga prinaša Kristus.


Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (3/2025).

Kupi v trgovini

Beseda med nami
6,50€
Nalaganje
Nazaj na vrh