Ta bela ptica je tudi eden od simbolov kanadske province Quebec. V Sloveniji živi v naravi deset vrst sov, vendar med njimi ni snežne sove. Če jo hočemo videti, moramo obiskati živalski vrt ali kraje na mrzlem severu Evrazije in Severne Amerike.

V Sloveniji živi v naravi deset vrst sov, vendar med njimi ni snežne sove.

Dober poznavalec snežnih sov lahko hitro opazi nedoslednosti pri snemanju Harryja Potterja. Hedwig je v knjigi in filmu samička, vendar jo »odigra« bel samček s črnimi pegami na koncu perutnih peres. Pri snežni sovi se spola razlikujeta po barvi in velikosti. Pri snemanju so zaradi otrok namerno uporabili samčka, ki je nekoliko manjši in lažji. Snežna sova spada med večje predstavnice sov, saj meri v dolžino do 66 centimetrov, čez krila 170 centimetrov ter tehta kilogram in pol.

V boju z viharji in lakoto

Samica je zgoraj bela s črnimi pegami, spodaj pa prečno progasta. Takšna je med gnezdenjem v pokrajini s talečim se snegom skoraj neopazna. Gnezdo je le gola kotanja na kopnih, rahlo dvignjenih tleh sredi prostrane tundre. Število jajc v njem je odvisno od količine plena. Približno vsaka štiri leta je veliko postrušnikov (majhnih glodavcev, ki so znani tudi kot lemingi) in takrat znese samica celo od enajst do štirinajst belih jajc. V manj obilnih letninah pa le tri ali sploh ne gnezdi.

Prvi sivo puhasti mladiči se izvalijo po približno 31 dneh. Samica jih 14 do 26 dni nenehno greje in ne zapušča gnezda. Plen, ki ga prinaša samec, razkosa in razdeli v lačne kljune. Ko lahko mladiči že sami hodijo okrog, vendar še ne morejo leteti, se na lov odpravita oba starša. Pri tem ju pogosto ovirajo megla ali močni vetrovi. Kadar je hrane malo, najšibkejši mladič konča v kljunu močnejših bratov in sester. 

Samica puhaste mladiče 14 do 26 dni nenehno greje in ne zapušča gnezda.

Puhastim kepicam strežejo po življenju tudi plenilci: polarna lisica, severni medved, volk, rosomah in galebu podobna ptica govnačka. Starša jih srdito branita. Z vso silo se zaletavata v vsiljivce in odvračata njihovo pozornost stran od gnezda. Mladičem prinašata hrano, dokler niso stari pet do sedem tednov. Takrat dobijo pravo perje, ki je temnejše kot v odrasli dobi. Postopno začnejo loviti sami. Približno pri štirih mesecih se osamosvojijo. To je skrajni čas, saj so poletja na daljnem severu zelo kratka. Prvič imajo lahko potomce pri dveh letih.

Miška za izbranko

Snežne sove so nomadske ptice. Pozimi se pomaknejo nekoliko južneje, če tudi tam ni dovolj hrane, pa priletijo v zmerne zemljepisne širine. Redko gnezdijo na istem mestu in z istim partnerjem. Samec začne že marca in aprila osvajati samico s svatbenimi plesi in prinašanjem hrane. Svoj teritorij brani z glasovi in grozečim vedenjem. Snežne sove se v nadaljevanju leta oglašajo manj pogosto in drugače od drugih sov. Njihovi glasovi so bolj podobni lajanju in mijavkanju.

Snežne sove so nomadske ptice. Redko gnezdijo na istem mestu in z istim partnerjem.

Snežne sove lovijo predvsem podnevi, saj morajo med arktičnim poletjem, ko noči praktično ni, nahraniti nenasitne mladiče. Največ lovijo postrušnike, voluharice in miši, ko teh ni, poiščejo polarne zajce, race, snežne jerebe in morske ptice. Manjši plen pogoltnejo v celoti, večjega raztrgajo s kljunom. Ta je črn in ukrivljen ter skrit med obraznim perjem. Na njem so ščetine, s katerimi sove zaznavajo stvari v bližnji okolici, saj na blizu slabo vidijo. Nasprotno pa z velikimi jantarnimi očmi plen opazijo že na daleč. Pri lovu glodavcev, ki se skrivajo pod snegom, si pomagajo z zelo občutljivim sluhom. Ušes se na glavi ne vidi, saj so skrita med gostim perjem. Z njim so poraščene tudi noge in stopala, ki so tako dobro zaščitena pred nizkimi temperaturami.

Usodna bližina

Snežne sove so od leta 2017 na seznamu ranljivih vrst. Po nekaterih ocenah se je velikost populacije v Kanadi in na Aljaski od leta 1960 do danes prepolovila. Podoben upad opažajo tudi v Skandinaviji in Rusiji. Precej se je povečalo število smrti zaradi človeškega delovanja. Vse več snežnih sov pogine ob trku z avtomobili in letali, zaradi električnega udara, lova in pesticidov. Ob izidu knjige o Harryju Potterju se je predvsem v Aziji precej povečalo zanimanje za nakup snežnih sov. Vendar pa te živali, kot je poudarila tudi J. K. Rowling, avtorica Harryja Potterja, slabo prenašajo življenje v zaprtih prostorih in kletkah, zato niso primerne za hišne ljubljenčke.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (02/2025).