»Slovenija ima glede podpisa sporazuma EU–Mercosur ves čas enaka stališča. Povsem enaka stališča je v letih 2020 in 2021 zagovarjala tudi vlada Janeza Janše. Pri pogajanjih o sporazumu EU–Mercosur, za katerega je sicer pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, smo ves čas vztrajali, da kmetijstvo ne sme nositi bremena drugih interesov in da mora biti zaščiteno z jasnimi varovalkami,« je na sestanku dejala ministrica Mateja Čalušić.

Katere varovalke naj bi predstavljale zaščito evropskih in slovenskih kmetov?

Varovalke, ki jih je Evropska komisija (EK) v začetku meseca predstavila ministrom EU, so:

• trajna omejitev tarifnih kvot za občutljive proizvode. Kvota na primer za govedino znaša 99.000 ton, kar je le 1,6 odstotka celoletne proizvodnje EU, uvaja pa se postopno, kar omogoča prilagajanje trga;
• zaščitni mehanizem, ki omogoča hitro ukrepanje ob tržnih motnjah, vključno z začasnim ukinjanjem uvoza teh količin; ukrepi se lahko aktivirajo zelo hitro – v največ 21 dneh;
• nova finančna varnostna mreža v višini do 900 milijonov evrov letno za stabilizacijo trga in zaščito dohodkov kmetov ob večjih pretresih;
• okrepitev nadzora sanitarnih in fitosanitarnih (SPS) uvoznih zahtev Evropske unije, ki vključuje bistveno povečanje število revizij in pregledov komisije v tretjih državah in krepitev nadzora uvoza hrane na evropskih mejnih kontrolnih točkah. Poleg tega je Komisija napovedala tudi ustanovitev delovne skupine EU za učinkovitejši nadzor uvoza, ki bo začela delovati v začetku leta 2026.

Stališča kmetijskih organizacij

V Združenju Slovenske kmečke iniciative odgovarjajo, da se v primeru, če se ne dokaže, da je padec odkupnih cen neposredno posledica sporazuma, varovalke ne morejo aktivirati. Ob tem opozarjajo, »da so vstopne točke izven Slovenije, zato je nadzor na nacionalni ravni minimalen, »uvoz pa bo prihajal prek trgovskih verig – skrit v predelanih izdelkih. O soji, ki je ključna surovina v prehranski verigi, se sploh ne govori«. Nevladne organizacije so zato podale pobudo, »da Slovenija postane pobudnica obveznega označevanja izvora za vsa živila, po vzoru medu ter označevanje živil slovenskega porekla s slovensko zastavico«.

Tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je poudaril, da ne vedo, kakšne informacije naj posredujejo naprej kmetom, ker ni jasno, kako bo hrana iz Mercosurja pri vhodu v Slovenijo oz. EU kontrolirana. »Zahtevamo, da se kontrole pri vhodu hrane bistveno povečajo,« je dodal in izpostavil tudi zahtevo glede jasnega označevanja hrane, pripeljane iz držav bloka Mercosur.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek pa je po sestanku povedal, da vsa ključna vprašanja ostajajo neodgovorjena. »Še vedno ne vemo, kako bomo izvajali vse ukrepe za zaščito slovenskega kmetijstva in slovenskih potrošnikov, ne vemo, kako bo Evropska komisija izvajala vse ukrepe za zaščito evropskih kmetov, ki so bili sredi decembra z amandmaji potrjeni v Evropskem parlamentu,« je po navedbah STA pojasnil Podgoršek in dodal, da zaradi vprašanja izvedljivosti zaščitnih ukrepov Francija sporazumu izrazito nasprotuje.

Kmetje v Savinjski dolini zahtevajo umik predloga državnega prostorskega načrta

Še ena za kmete pomembna zadeva pa se je v ponedeljek odvijala v Žalcu. V javni razpravi o predlogu državnega prostorskega načrta za protipoplavno ureditev Savinjske doline so kmetje zahtevali njegov umik, dokler ne bo dosežen širši dogovor z lastniki zemljišč. Opozarjajo, da so predvideni suhi zadrževalniki umeščeni na najboljša kmetijska zemljišča in ogrožajo obstoj kmetij.

Z ukrepi naj bi izboljšali poplavno varnost za več tisoč prebivalcev Savinjske doline in zaščitili obsežne površine zemljišč. Po podatkih ministrstva načrtovane ureditve v okviru prostorskega načrta obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek reke Savinje med Letušem in Celjem ter širše območje vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega okoli 1078 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline, je poročala STA.

Po izvedbi ukrepov bo okrog 3730 objektov bistveno manj poplavno ogroženih, približno 13.300 prebivalcev pa bo neposredno deležnih večje poplavne varnosti. Predlagana rešitev vključuje medsebojno povezan sistem suhih zadrževalnikov, ureditve strug ter izvedbo nasipov. Vrednost predvidenih ureditev je ocenjena na približno 490,6 milijona evrov. Predlagani državni prostorski načrt je v fazi javne razgrnitve, ki bo trajala do 6. februarja.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je zagotovila, da razume skrbi kmetov in da je cilj najti ravnotežje med poplavno varnostjo in ohranjanjem kmetijske dejavnosti. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek pa je opozoril, da predlagana umestitev objektov ogroža najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah predlog ne upošteva mnenj lokalnega okolja in bi lahko zmanjšal proizvodni potencial več kot tisoč hektarjev zemljišč ter ogrozil prihodnost 35 mladih kmetij. Dejal je, da ne nasprotujejo poplavni varnosti. Omenil je mokre zadrževalnike, ki bi poleti služili za namakanje.

Ob robu javne razgrnitve so se zbrali tudi kmetje z več kot 100 traktorji, vendar po njihovih besedah ni šlo za izraz nezadovoljstva, saj kmetje in prebivalci doslej niso imeli priložnosti povedati svojega mnenja.

Po besedah župana Braslovč Tomaža Žoharja je predlog novega državnega prostorskega načrta ključen za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju reke Savinje. Glede pritokov reke na občini sicer potrebujejo še nekaj pojasnil stroke. »Dejstvo pa je, da Savinja in narava potrebujeta svoj prostor. Ta prostor smo ji z urbanizacijo v zadnjih desetletjih, če ne kar v zadnjem stoletju, praktično vzeli. Od Luč oziroma od Ljubnega smo pozidali skoraj vse brežine reke Savinje, vse do Laškega, kar je nesprejemljivo,« je še dejal Žohar.